Glavni Unicreditov ekonomist za regijo Dan Bucsa in namestnik regijskega vodje oddelka za strateške in korporativne analize Mauro Giorgio Marrano sta tako za STA ocenila, da bo Slovenija letos in prihodnje leto najverjetneje beležila rast, ki presega potencialno.
V Unicreditu so podobno kot nedavno Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) izboljšali napoved letošnje gospodarske rasti. Če so še v januarski analizi za regijo Sloveniji za letos napovedovali 3,5-odstotno krepitev BDP, so zdaj napoved zvišali na 4,3 odstotka. S tem so še vedno nekoliko manj optimistični od Umarja, ki po lanski petodstotni rasti BDP letos pričakuje 5,1-odstotno povečanje gospodarske dejavnosti.
Za leto 2019 v Unicreditu še naprej napovedujejo umiritev rasti na tri odstotke, kar je prav tako precej pod Umarjevo napovedjo o 3,8-odstotni krepitvi BDP.
V italijanski bančni skupini, tako kot v drugih domačih in tujih ustanovah, opozarjajo, da je treba trenutne dobre razmere izkoristiti za ukrepe za naslovitev izzivov, ki jih prinaša prihodnost. To velja tako za Slovenijo kot za ostale države iz regije.
Za Slovenijo Bucsa in Marrano izpostavljata tri področja, kjer so po njuni oceni potrebni reformni ukrepi. Gre za javne finance, produktivnost gospodarstva in privatizacijo v bančnem sektorju.
Pri javnih financah priznavata občuten napredek v zadnjih letih, zaradi katerega Slovenija tudi ni več v postopku zaradi presežnega primanjkljaja, lani pa so javne finance po prvi oceni prvič od osamosvojitve zabeležile tudi minimalen presežek. Vendar pa opozarjata, da je večino napredka pripisati ugodnim cikličnim dejavnikom. Strukturni primanjkljaj, ki izloči učinek gospodarskega cikla, je bil tako lani po izračunih Evropske komisije pri 1,6 odstotka BDP in naj bi na teh ravneh ostal tudi letos in prihodnje leto.
Za vzdržno uravnoteženje javnih financ so zato potrebni strukturni ukrepi, Slovenija pa za uspešen spopad z izzivi staranja prebivalstva po oceni Unicredita potrebuje tudi odločne reforme na pokojninskem in zdravstvenem področju.
Drugo področje, kjer je potrebno ukrepanje, je produktivnost dela. Po tem kazalniku je sicer Slovenija še vedno na vrhu med državami srednje in vzhodne Evrope, a je bila rast produktivnosti po kriznem upadu v zadnjih letih zelo počasna. Kot glavni razlog za to ekonomista izpostavljata šibko okrevanje investicij po močnem zmanjšanju v krizi.
Zasebne investicije, predvsem investicije podjetij ob doseganju polne izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, sicer v zadnjem času rastejo hitreje, a se še vedno soočajo s kar nekaj ovirami. Kot eno večjih v Unicreditu izpostavljajo davčno breme in pa zapletene administrativne postopke. Odločnejše reforme za izboljšanje poslovnega okolja in zmanjšanje birokratskih bremen bi torej po prepričanju Bucse in Marrana pospešile rast investicij.
Rast produktivnosti je po pojasnilih Unicreditovih ekonomistov zelo pomembna v luči gibanj na trgu dela in zmanjšanja obsega razpoložljive delovne sile ter posledičnega povečanja pritiskov na plače. Za konkurenčnost je namreč pomembno, da rast plač zaostaja za rastjo produktivnosti.
Tretje področje, ki ga izpostavljata Unicreditova ekonomista, pa je bančni sektor. Medtem ko ugotavljata, da so se razmere v sektorju po obsežni sanaciji ob koncu leta 2013 izboljšale, pa odsotnost napredka pri privatizaciji NLB po njunem mnenju prinaša nekaj tveganj za finančno stabilnost. Prepričana sta, da ciklična rast dobičkonosnosti bank ob padanju obsega slabih posojil ne bi smela služiti kot izgovor, da se banke ne proda, še posebej zdaj, ko bi država "zaradi nizkih stroškov zadolževanja laže nosila morebitne nepričakovane stroške".
Bucsa in Marrano sta se dotaknila tudi prizadevanj za dvig zaposlenosti v vseh starostnih skupinah in v vseh delih države. Ocenila sta, da široke vključenosti na trg dela ne bo mogoče doseči brez okrepitve investicij v območjih zunaj urbanih središč, nadaljnjih ukrepov za izboljšanje javne infrastrukture, zagotavljanja ustreznih programov prekvalifikacij in poklicnega izobraževanja ter izboljšanja mehanizmov predšolskega varstva otrok.
Bolj prilagodljivi sistemi poklicnega izobraževanja in prilagajanje izobraževalnega sistema potrebam gospodarstva so po njunem mnenju ključni tudi v luči izzivov, ki jih bo Sloveniji prinesel tehnološki napredek oz. robotizacija proizvodnje. Del odgovora za težave podjetij z iskanjem ustrezne delovne sile pa za gospodarstvo, kot je slovensko, leži tudi v spodbujanju priseljevanja, sta sklenila.
O izzivih za prihodnji razvoj Slovenije bo v prihajajočem tednu govora tudi na tradicionalnem Finančnem zajtrku, ki ga organizira Unicredit Banka Slovenija. Dogodka se bosta udeležila tudi Bucsa in Marrano.
