Predlog med poklicne bolezni uvršča bolezni, ki jih povzroča 64 nevarnih kemičnih snovi, denimo pesticidi.
Kot bolezni, ki jih povzročajo fizikalni dejavniki, so med drugim omenjene okvare sluha zaradi hrupa, kot bolezni, ki jih povzročajo biološki dejavniki, pa med drugim nalezljive in parazitarne bolezni, ki se prenašajo z živali.
Med poklicnimi boleznimi po prizadetih organskih sistemih so omenjene bolezni kože, denimo kožni raki zaradi saj, ter bolezni gibal, denimo okvare meniskusa kolena. Zadnja skupina v predlaganem seznamu poklicnih bolezni pa so bolezni zaradi rakotvornih snovi, pripravkov in energij.
Predlog pravilnika poleg poklicnih bolezni določa dela, pri katerih se te pojavljajo, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek za ugotavljanje, potrjevanje in prijavljanje poklicnih bolezni.
Pri delavcu glede na predlog obstaja poklicna bolezen, če je ugotovljena vzročna zveza med boleznijo s seznama poklicnih bolezni in daljšim neposrednim vplivom delovnih pogojev na delovnem mestu.
Ugotavljanje poklicne bolezni se začne z vlogo, ki jo delavec vloži pri območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pri pripravi vloge mu lahko pomaga njegov osebni zdravnik. Na podlagi vloge mnenje najprej poda specialist medicine dela, potem pa še komisija za potrjevanje poklicne bolezni. Sredstva za kritje stroškov, nastalih pri ugotavljanju, potrjevanju in prijavljanju poklicne bolezni, bodo glede na predlog zagotovili iz sredstev ZZZS.
Pokojninska reforma, ki je začela veljati z letom 2013, je sicer navedla, da pristojni minister določi poklicne bolezni v roku 12 mesecev od uveljavitve reforme.
Že pred časom so se v zvezi s predlogom pravilnika oglasili v delodajalskih organizacijah in zbornicah in opozorili "na pasti in tveganja, ki jih lahko povzroči sprejetje pravilnika v obliki in vsebini kot je sedaj". Predlagajo, da se najprej sprejme in uredi področje zdravstvene in pokojninske zakonodaje, ki bo zagotovila ustrezne varovalke za preprečitev potencialnih zlorab in nedokazanih odškodninskih zahtevkov do delodajalcev, ki bi lahko nastale zaradi pravilnika.
Po njihovem opozorilu morajo biti v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in zakon
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vključene rešitve glede odškodninske odgovornosti delodajalcev.
V vseh petih delodajalskih organizacijah tako predlagajo, da se odškodninska odgovornost delodajalcev v primeru regresnih zahtevkov zdravstvenega in pokojninskega zavoda do delodajalcev terja le v primeru, če je do škodnega dogodka prišlo zaradi velike malomarnosti ali naklepa, v primeru regresnega zahtevka zavoda se določi limit za odškodninsko odgovornost, posledično pa bo podjetjem omogočeno komercialno zavarovanje te odgovornosti. Ko bodo urejene navedene rešitve, bodo pristopili k aktivnemu sodelovanju in pripravi pravilnika o poklicnih boleznih, so napovedali.
