Zbrani denar bo pomagal milijonom lačnih, izseljenih in bolnih preživeti vojno, je na konferenci povedal Guterres. Prepričan je, da bodo manjkajoča sredstva uspeli zbrati še do konca leta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Evropska unija je na konferenci napovedala pomoč Jemnu v višini 107,5 milijona evrov. Skupna pomoč EU se bo od začetka krize leta 2015 z novo podporo povzpela na 438,2 milijona evrov, so sporočili v Bruslju. Evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristos Stilianides je vse vpletene strani pozval, naj zagotovijo varen, neoviran in neprekinjen humanitarni dostop vsem prizadetim skupnostim v Jemnu.
Slovenija je na konferenci napovedala prispevek v višini 100.000 evrov za obdobje med letoma 2019 in 2021. V letu 2019 bo slovenski prispevek namenjen Svetovnemu programu za hrano (WFP), v letih 2020 in 2021 pa Skladu Združenih narodov za otroke (Unicef), so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva.
Državni sekretar na MZZ Andrej Logar je v govoru na konferenci obsodil kršitve mednarodnega humanitarnega prava in humanitarnih načel v Jemnu ter se zavzel za zagotovitev neoviranega dostopa humanitarnih organizacij do ljudi v stiski. Pri tem je poudaril, da je potrebna politična rešitev spora pod vodstvom ZN.
Združeni narodi poudarjajo, da v Jemnu, kjer že tri leta divja vojna in vlada pomanjkanje, humanitarno pomoč potrebuje kar 22,2 milijona od skupno 27 milijonov prebivalcev.
Guterres je v nagovoru donatorjem Jemen ponovno označil za najhujšo humanitarno krizo na svetu in poudaril, da lahko z mednarodno podporo preprečijo dolgoročno tragedijo.
Jemen je po mnenju generalnega sekretarja ZN pokazal veliko več radodarnosti kot številne bogatejše države, ko je sprejel veliko število somalijskih beguncev. "Zato je tudi naša dolžnost, da se uskladimo z radodarnostjo Jemencev, ki so jo vedno izkazali tistim v stiski," je še dejal.
Savdska Arabija in Združeni Arabski Emirati, ki v jemenskem konfliktu igrata tudi ključno vlogo, sta že ob začetku konference obljubila pomoč v višini 930 milijonov dolarjev.
Po oceni ZN v Jemnu okoli 18 milijonov ljudi nima na voljo zadosti hrane, 8,4 milijonom prebivalcev pa grozi lakota.
Skoraj polovica predšolskih otrok trpi zaradi kronične podhranjenosti in zastoja v rasti, kar ovira njihov telesni in psihološki razvoj.
Prebivalci Jemna medtem trpijo tudi zaradi številnih spopadov, ugrabitev in posilstev.
Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije je posredovanje v Jemnu začela marca 2015, potem ko so šiitski uporniški Hutiji pregnali sunitskega predsednika Abedraba Mansurja Hadija v izgnanstvo. Jemen, ena najrevnejših držav na svetu, se je zatem pogreznil v državljansko vojno, kjer svoje moči merita tudi Savdska Arabija, ki podpira predsednika, in šiitski Iran, ki podpira Hutije.
Spopadi so doslej zahtevali že več tisoč žrtev, predvsem med civilisti, uničena pa je bilo tudi večina že tako skromne infrastrukture, zlasti na izobraževalnem in zdravstvenem področju.
Razmere v Jemnu so bile sicer že pred zaostritvijo konflikta težke.
