KPK se je pri spremljanju postopka spreminjanja uredbe o hrupu osredotočila na transparentnost zakonodajnega postopka kot tudi na jasnost, natančnost, določnost in kakovost samega predpisa. Ocenjevali so tudi, ali spreminjanje uredbe sledi javnemu interesu ter ustavni pravici do zdravega življenjskega okolja. "Menimo, da je pripravljalec predpisa, to je ministrstvo za okolje in prostor, v obeh primerih deloval nezadostno oziroma neustrezno," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila vodja centra za integriteto in preventivo pri KPK Vita Habjan Barborič.
V zvezi s samim postopkom je Barboričeva izpostavila prekratke roke za javno obravnavo predlogov, obveščanje javnosti o sprejetju ali nesprejetju podanih pripomb šele po oblikovanju končnega predloga, na portalu E-demokracija pa je ministrstvo celo objavilo napačen, za strokovno javnost manj problematičen predlog uredbe. "Postavlja se dvom, ali je bila ta objava namerna ali le rezultat napake pripravljalca predpisa," je dodala.
Ministrstvo ob tem sploh ni obrazložilo, zakaj sploh spreminja uredbo. "Dejansko nismo našli nobenih analiz, strokovnih ocen ali podlag, ki bi utemeljevale spremembo uredbe. Še več, tudi posamezne določbe uredbe, ki so bile spremenjene, niso bile natančno definirane in jasne, bile so nedoločne in pomanjkljivo obrazložene," je povedala govornica.
Javna obravnava predloga nove uredbe o hrupu ni bila izvedena, ministrstvo za okolje pa je javnost "zavajalo", da je sprememba uredbe o hrupu nujna zaradi uskladitve z direktivo EU, trdijo na KPK. "Direktive EU nikakor ne zahtevajo od posamične države članice, ki ima že višje standarde, da te standarde zniža in prilagodi direktivi EU, kar se je pri nas zgodilo," je bila jasna Barboričeva.
Vse navedeno lahko predstavlja tudi tveganje za korupcijo in neintegritetno ravnanje pri implementaciji predpisa v praksi. "Prihaja lahko do različnih praks, različnih tolmačenj, ustvarjajo se možnosti za zlorabe, v takem primeru lahko govorimo tudi o sistemski korupciji," je dejala govornica.
Še dodatno so senco na dogajanje vrgle težnje ministrstva za infrastrukturo, da se s spremembo uredbe o hrupu odpravi pravne podlage za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi čezmerne izpostavljenosti hrupu. "Menimo, da ministrstvo za okolje in prostor ni poskrbelo za uravnotežnje javnega interesa," je povedala vodja centra za integriteto in preventivo pri KPK.
Paradigma varstva pred hrupom se je z zadnjim predlogom uredbe ob tem "bistveno spremenila" in se odmika od izrazitega varstva pred hrupom z uporabo aktivnih ukrepov pri viru hrupa k večanju dopustnosti onesnaževanja s hrupom in k pasivni zaščiti pred hrupom. "Ne ukvarjamo se več z virom hrupa, ampak s tem, koliko hrupa dopuščamo," je pojasnila Barboričeva.
Sporno je tudi, da je infrastrukturno ministrstvo skušalo s svojim vplivom na oblikovanje uredbe primarno obvladovati finančne posledice prekomernega hrupa, namesto da bi se osredotočilo na vzroke zanj.
KPK je tako pripravil več predlogov, ki se med drugim nanašajo na javno objavo vseh dokumentov, povezanih s pripravo določenega predpisa, pripravo ustreznih strokovnih podlag, javno obravnavo ter vzpostavljanjem mehanizmov za nadzor kakovosti pripravljenih predpisov ter ugotavljanje odgovornosti uradnikov in funkcionarjev za nestrokovno in nekakovostno pripravljene predloge predpisov ter neustrezno vodene postopke. Ti predlogi se ne nanašajo le na uredbo o hrupu, ampak so širši.
Predsednik KPK Boris Štefanec je poudaril, da je v tem trenutku sprejem uredbe o hrupu zelo aktualen, saj je zadeva "v fazi, kjer še lahko vplivamo na njen sprejem". Na KPK tako upajo, da bo ministrstvo za okolje postopek sprejemanja uredbe ustavilo in ga ponovno od začetka vodilo transparentno ter z vključevanjem ustrezne stroke in upoštevanjem vseh podanih pripomb komisije.
Ob tem pa se pojavlja tudi vprašanje osebne odgovornosti. "Na komisiji menimo, da imamo na voljo dovolj mehanizmov" za ugotavljanje te odgovornosti, je dejala Barboričeva. "Vprašanje je, ali je volja te mehanizme uporabiti." Vsekakor pa je potrebno začeti z vrhom, v konkretnem primeru minister, državni sekretarji in uradniki na položaju, je dodala. V primeru uredbe o hrupu je sicer KPK prejela tudi prijavo, na podlagi katere vodi ločen postopek zoper konkretne odgovorne osebe na ministrstvu.
Komisija bo v postopku skušala odkriti tudi "morebitne nejavne vplive", saj nepregleden postopek skriva morebitne vplive lobistov. V zadnjem letu sicer ministrstvo ni prijavilo nobenega lobiranja v zvezi z uredbo o hrupu, je še dodala.
