Veto je predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Mitjo Gorenščkom, ki je med drugi dejal, da bo zakon negativno vplival na pravno varnost vseh deležnikov v prometu z nepremičninami in poslabšal pogoje poslovanja nepremičninskih družb.
Predlagatelji so menili, da zakon prinaša nepotrebno regulacijo, ko postavlja zgornjo mejo provizije za posredovanje pri kupoprodajnih poslih s fizičnimi osebami pri štirih odstotkih (kar sicer določa že veljavni zakon), ko omejuje provizijo pri najemnih poslih na višino enomesečne najemnine ter ko uvaja zgornjo mejo možnih zaračunanih stroškov, če ne pride do posla, na 150 evrov. Gorenšček je dejal, da bi takšno omejitev še razumeli, če bi bilo posredovanje pri nepremičninskih poslih obvezno, tako pa je stvar izbire.
Poleg tega, je dodal, se večina državljanov s tovrstnimi posli srečuje redko, tudi sicer pa so vsakodnevne transakcije ljudi obremenjene s provizijami in maržami, pa teh država ne regulira.
Nepotrebno pa se jim zdi, da je zakon odpravil obvezno dodatno usposabljanje za nepremičninske posrednike, saj da je tovrstna zahteva eden od razlogov, da je nepremičninska stroka v zadnjih letih strokovno napredovala, je dejal Gorenšček.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak je med razlogi za sprejem novega zakona navedla dosedanje nezadostno varovanje interesa potrošnikov in tudi pomanjkanje pravne varnosti nepremičninskih družb.
Med rešitvami je navedla bolj jasno urejene pogoje za opravljanje storitev v prometu z nepremičninami, dopolnjeno obveznost nepremičninskih družb glede zavarovanja za škodo, večjo avtonomnost strank glede trajanja pogodb o nepremičninskem posredovanju, možnost sklenitve pogodbe o ekskluzivnem posredovanju.
Izpostavila je tudi dopolnjene določbe glede višine provizije, ki pri poslih s fizičnimi osebami ostaja pri štirih odstotkih, pri poslih med pravnimi osebami pa se ukinja, ter določila glede najvišjega zaračunavanja stroškov v primeru, da do posla ne pride. Glede slednjega je inšpektorat po njenih besedah ugotavljal, da so ti stroški velikokrat znašali toliko, kot bi znašala provizija pri opravljenem poslu. Novosti so med drugim tudi glede obveznosti nepremičninskih družb pri ugotavljanju dejanskega stanja nepremičnine.
Državni svetniki o predlogu za veto niso razpravljali, podprli pa so ga z veliko večino. DZ bo moral o zakonu odločati ponovno, tokrat bo za sprejem potrebna absolutna večina, 46 glasov.
