Izid glasovanja na septembrskem referendumu o zakonu o drugem tiru je 14. marca razveljavilo vrhovno sodišče in tako ugodilo pritožbi pobudnika referenduma Vilija Kovačiča, ki je sprožil prvi tovrstni sodni spor v Sloveniji. Ta odločitev je bila po besedah premierja Mira Cerarja kaplja čez rob, zato je odstopil s položaja predsednika vlade.
"Projekt drugi tir je doživel nov udarec, ki so ga povzročili tisti, ki želijo ustaviti pozitivni razvoj Slovenije. V takšnih zgodbah ne želim sodelovati," je le nekaj ur po odločitvi vrhovnih sodnikov sporočil Cerar.
Odločitve sodnikov je bil po drugi strani vesel pobudnik referenduma Kovačič, ki je ves čas vztrajal, da je projekt, kakršnega je zastavila vlada, za Slovenijo slab, vladi pa je očital, da je vodila nepravično referendumsko kampanjo, katere rezultat je bila podpora zakonu na referendumu.
Pri obravnavi Kovačičeve pritožbe so se vrhovni sodniki obrnili na ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da so deli referendumske zakonodaje neustavni. Med drugim je ustavno sodišče deloma pritrdilo Kovačičevim trditvam, da vlada za referendumsko kampanjo ne sme koristiti proračunskih sredstev oz. jih lahko le v primeru, če v kampanji v svojih informacijah predstavlja tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo.
Ustavno sodišče sicer ni ugotavljajo niti presojalo, ali je v konkretnem referendumskem postopku o zakonu o drugem tiru vlada ravnala v skladu z opisanimi zahtevami. To so po pričanjih Cerarja in vodje projekta drugi tir Jureta Lebna odločili vrhovni sodniki.
Tako Leben kot Cerar sta sicer na sodišču ocenila, da je vlada v kampanji ravnala pravilno in da je javnost o projektu drugi tir obveščala transparentno in celovito, a se vrhovni sodniki niso strinjali.
Ocenili so, da je vlada s proračunskimi sredstvi v višini 97.000 evrov financirala nedopustno referendumsko kampanjo, saj so v "njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativne, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev".
Vrhovno sodišče se je po besedah sodnika poročevalca Erika Kerševana osredotočilo predvsem na vprašanje, ali je v referendumski kampanji prišlo do nezakonitosti in ali so te vplivale na izid referenduma o zakonu o drugem tiru. V primernost samega zakona ali v primernost projekta se sodišče ni poglabljalo, saj sta to politični vprašanji.
"Vrhovno sodišče ne zanika, da obstajajo določene prednosti uveljavitve zakona, vendar ne gre zanikati tudi tega, da to prinaša tveganja," je v krajši obrazložitvi sodbe pojasnil Kerševan. Poleg tega trditve nasprotnikov uveljavitve zakona v referendumski kampanji po oceni sodnikov niso bile predstavljene na tak način, kot trditve podpornikov.
Kovačičeva pritožba zoper poročilo o izidu glasovanja na referendumu je sicer sprožila prvi tovrsten referendumski spor v Sloveniji, nasprotniki in podporniki zakona o drugem tiru pa bodo imeli prvič možnost, da argumente za in proti njegovi uveljavitvi predstavili v še drugi referendumski kampanji.
V prvi, ki je tekla pred septembrskim referendumom, je sodelovalo 32 organizatorjev. Večina jih je bila proti zakonu, 11 jih je zakon v kampanji podprlo, dva organizatorja pa sta ostala neopredeljena.
Kljub temu, da je bilo nasprotnikov zakona v referendumski kampanji več, so volivci 24. septembra zakon na referendumu podprli. Udeležilo se ga je 20,55 odstotka volilnih upravičencev, pri čemer je zakon 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, podprlo, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka.
Prvo kampanjo so sicer zaznamovale predvsem razprave o ceni in financiranju projekta ter trasi drugega tira. Kovačič je s podporniki ves čas zagovarjal stališče, da je mogoče drugi tir zgraditi ceneje, hitreje in z manj škode za okolje po primernejši trasi. Podporniki so po drugi strani izpostavljali nepogrešljivost drugega tira za razvoj slovenskega gospodarstva, logistike in predvsem Luke Koper.
Kljub temu, da je proces uveljavitve zakona o drugem tiru upočasnjen, pa na ministrstvu za infrastrukturo in projektnem podjetju 2TDK izvajajo vse potrebne aktivnosti za začetek gradnje, za katere zakon ni potreben.
Leben se je tako prejšnji teden mudil v Bruslju, kjer je Evropska komisija dokončno potrdila vse potrebno v povezavi s 44 milijoni evrov za pripravljalna dela za projekt drugi tir. Ta evropska sredstva za študije in začetna gradbena dela namreč niso bila predmet odločitve vrhovnega sodišča.
Dogovorili so se tudi, da izvedbeno telo za pripravljalna dela postane direkcija za infrastrukturo, projektno podjetje 2TDK pa prav tako ohrani ta status.
Aneks k pogodbi po navedbah državnega sekretarja omogoča, da je mogoče začeti pripravljalna dela ne glede na to, da bo referendum za projekt drugi tir ponovljen. Sicer bi bilo treba z njimi čakati do referenduma. Glede na to, da je pogodba z izvajalec pripravljalnih del že podpisana, bi bila prva lopata lahko zasajena še ta mesec.
Slovenija je poleg omenjenih dobrih 44 milijonov evrov za pripravljalna uspešno kandidirala tudi na mešanem, t.i. blending razpisu, kjer je med drugim za gradnjo sedmih predorov na trasi pridobila 109 milijonov evrov.
Leben je prejšnji teden pojasnil, da ta sredstva ostanejo zamrznjena do uradnih rezultatov referenduma. Če bo izid negativen, se pa bo treba s komisijo znova pogovoriti, kako naprej, je pojasnil državni sekretar.
Poleg omenjenih evropskih sredstev iz razpisov ter sredstvi, ki jih namerava Slovenija počrpati iz kohezijske ovojnice iz operativnega programa, je za projekt, katerega vrednost je ocenjena na nekaj manj kot milijardo evrov, zbranih že 234 milijonih od načrtovalnih 250 milijonov evropskih sredstev za projekt.
Z 200 milijonov evrov visokim kapitalskim vložkom v projektno podjetje 2TDK naj bi pri projektu sodelovala Madžarska, a pogajanja s sosednjo državo visijo v zraku. Leben je prejšnji teden pojasnil, da z Madžarsko trenutno usklajujejo datume pogajanj in da pogovore lahko nadaljujejo, vendar pa vlada, ki opravlja tekoče posle, ne bo mogla parafirati sporazuma. Lahko bo pripravila poročilo, naslednja vlada pa bo odločila o tem, kako naprej.
