Kot so sporočili po današnji dopisni seji, vlada meni, da je glede urejanja zaščite kapitalske naložbe države v NLB v ustavnem zakonu in glede posameznih rešitev ključno strokovno stališče ustavne komisije DZ.
"Če bo ta ocenila, da je predlog ustavnega zakona sistemsko najprimernejši pristop, bo treba vsebino predloga dodelati," meni vlada.
Predlagatelji želijo ustavni zakon dopolniti zato, da bi določili postopanje slovenskih bank in državnih organov pri zagotavljanju spoštovanja sporazuma o vprašanjih nasledstva in memoranduma o soglasju med slovensko in hrvaško vlado. Dopolniti ga želijo tudi zato, da bi zagotovili povrnitev škode slovenskim bankam, ki nastaja ali bo nastala zaradi postopanja Hrvaške in njenih sodišč, ki so v nasprotju s sporazumom o vprašanjih nasledstva in memorandumom o soglasju med vladama, je povzela vlada.
"Vlada pozdravlja namene in cilje predloga, zlasti cilj zaščititi vrednost državnega premoženja v obliki kapitalske naložbe v Novi Ljubljanski banki (NLB)," so zapisali in dodali, da vlada tako soglaša z vsemi ukrepi, ki bi zaščitili vrednost državnega premoženja, vendar pa morajo biti ti skladni z ustavo, mednarodnim pravom in pravnim redom EU.
Zato predlaga, naj ustavna komisija najprej zavzame strokovno stališče glede urejanja te materije v predlogu ustavnega zakona ter do posameznih določb predloga ustavnega zakona in vprašanj, ki se porajajo s tem v zvezi.
Meni, da z zakonskim predlogom v trenutni obliki cilj ne bo v celoti dosežen. "Predlog ustavnega zakona namreč ne daje dejanske zaščite državnemu premoženju v obliki kapitalske naložbe v NLB, ki bi jo bilo treba vzpostaviti za primer, če bi kljub vsemu prišlo do prisilnih izterjav," so zapisali.
Po njenem mnenju so potrebni ukrepi, ki ščitijo vrednost kapitalske naložbe države v NLB in zagotovijo, da lahko država kot lastnik uživa vsa upravičenja tega premoženja. "Zaščita mora biti namreč pripoznana kot učinkovita s strani potencialnih kupcev v predvidenem privatizacijskem postopku ter kot ustrezna z vidika regulatorja banke, to je Evropske centralne banke," so navedli. Vlada zato meni, da bi bili potrebni še drugi ukrepi.
Pri odločanju o načinu, kako doseči zadani cilj, bi morala Slovenija po mnenju vlade slediti stališčem, na katerih vztraja v odprtih postopkih pred mednarodnimi sodišči. "Slovenija od nekdaj trdno stoji na stališču, da je slovenski ustavni zakon Ljubljansko banko razdelil na dve povsem ločeni banki: LB in NLB. Obe novoustanovljeni banki sta začeli z izterjavo terjatev t. i. stare Ljubljanske banke pred hrvaškimi sodišči. Trdno stališče Slovenije je, da hrvaška sodišča arbitrarno in nedosledno uporabljajo in razlagajo ustavni zakon in s tem bankama priznavajo pasivno oz. odrekajo aktivno legitimacijo, izključno v skladu s hrvaškimi (političnimi) interesi," so zapisali v stališču.
Vlada pravi, da je, tudi če bo kljub njenim pomislekom kot najprimernejša pot izbrana sprememba ustavnega zakona, pripravljena konstruktivno sodelovati v nadaljnjih postopkih iskanja najprimernejših rešitev za dodelavo predloga ustavnega zakona in bo med postopkom po potrebi še dopolnila svoja stališča.
Konkretne rešitve bo treba po mnenju vlade oblikovati tako, da ne bo vzpostavljen dvom o dosedanjem jasnem stališču vlade in ostalih institucij glede tovrstnih sodb hrvaških sodišč. Doseganje zastavljenih ciljev ob upoštevanju slovenskih interesov mora biti zagotovljeno tudi v drugih postopkih, ki so že v teku.
Vlada ima več strokovnih vprašanj, med drugim se sprašuje, ali so predlagane rešitve v enem od temeljnih aktov slovenske državnosti izvedljive, ne da bi ogrozili druge nacionalne interese na področju reševanja nasledstvenih vprašanj.
Po oceni vlade je ključno, da se na ustrezen način utrdi dosedanje stališče, da so prenesene devizne vloge skupna obveznost vseh držav naslednic ter da NLB ni univerzalna pravna naslednica Ljubljanske banke in zato ne odgovarja za nobeno terjatev, ki bi ji bila naložena v nasprotju s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi pogodbami.
Vladi se med drugim zastavlja tudi vprašanje, ali bi bila predlagana ureditev, v skladu s katero bi Finančni upravi RS naložili, da škodo, ki bi jo utrpela NLB, v višini restitucijskega zahtevka izterja od hrvaških družb v večinski državni lasti, skladna s temeljnimi načeli korporacijskega prava, ustavo in protokolom h konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin. Zastavlja se tudi vprašanje, ali bi bil predlog izterjave praktično izvedljiv in učinkovit.
