Grški Inštitut za raziskovanje in analize Dioaneozis je med 16. januarjem in 5. februarjem anketiral Grke o številnih odprtih vprašanjih, ki se nanašajo na reševanja spora o imenu njihove sosednje države. Ugotovitve je danes povzel dnevnik Katimerini, ki je poročal, da kar 71,1 odstotka Grkov meni, da se Grčija ne bi smela dogovoriti za rešitev, ki bi vključevala uporabo imena Makedonija, 24,5 odstotkov vprašanih v tem ne vidi nobene težave.
Podobne rezultate je pokazala tudi anketa časnika Proto Tema. Z uporabo imena Makedonija se sodeč po ugotovitvah časnika ne strinja 74,5 odstotka vprašanih. To rešitev bi medtem sprejelo skoraj 22 odstotkov anketirancev, okoli štiri odstotke vprašanih pa se glede tega vprašanja ni opredelilo, ali ni želelo odgovoriti.
Časnik je ugotovitve komentiral tudi sam in zapisal, da bi lahko negativno naravnanost Grkov glede uporabe imena Makedonije v kompromisnem predlogu posplošili na celotno državo. Odstotek ljudi, ki se ne strinja s to rešitvijo, je namreč izjemno visok, ne glede na starost in spol vprašanih.
Kot je še pokazala anketa, tej rešitvi najbolj nasprotujejo v grških regijah Osrednja Makedonija ter Vzhodna Makedonija in Trakija (80,5 odstotka), ter tisti, ki so stari med 35 in 54 let (79,7 odstotka), in pripadnice ženskega spola (76 odstotkov).
Zaradi spora, ki se vleče že vse od razpada nekdanje Jugoslavije leta 1991, Grčija blokira nadaljnje približevanje Makedonije Evropski uniji in Natu, članica Združenih narodov pa je lahko postala le pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM).
Prihodnji petek se bo na Dunaju posrednik Združenih narodov v sporu okoli imena Makedonije Matthew Nimetz sestal z vodjema diplomacij Makedonije in Grčije, Nikolo Dimitrovom in Nikosom Kociasom.
