Po Voukovih besedah je ustavno sodišče odločitev sprejelo po pritožbi njihove odvetniške družbe. Kot je poudaril, naj bi zakon preprečeval plačilni in socialni dumping, a v resnici preprečuje čezmejno opravljanje storitev v Avstriji, kar je v nasprotju z zakonodajo EU.
Po določilu, ki ga je sodišče razveljavilo, je lahko pristojni organ v primeru ugotovljenih nepravilnosti naročniku storitev tujega izvajalca še pred izvedbo postopka naložil plačilo varščine. Njena višina je bila odvisna od predvidene vrednosti del, naročnik pa je moral znesek ne glede na morebitno pritožbo plačati takoj, saj pritožba ni imela odlagalnega učinka.
"To je seveda več kot samo nevarno. Le kateri avstrijski naročnik, ki se mu je to zgodilo ali ve za to nevarnost, bo še zaupal delo tujemu izvajalcu, če obstaja možnost, da mu finančna policija naloži plačilo visoke varščine, pa z deli še niti začeli niso," je izpostavil Vouk.
Opozoril je, da lahko postopek, s katerim je povezano plačilo varščine, traja tudi tri leta, naročnik pa je v tem času brez denarja, namenjenega za varščino. V konkretnem primeru, na podlagi katerega so vložili pritožbo, je ta dosegla 20.000 evrov.
Ustavno sodišče je po Voukovih besedah presodilo, da mora imeti pritožba naročnika odlagalni učinek, torej da mu varščine ni treba plačati takoj.
Zakonodaja, ki je precej zaostrila pogoje za opravljanje storitev v Avstriji, je v veljavo stopila s 1. januarjem lani. V odvetniški družbi Grilc-Vouk-Škof so kot najbolj problematične določbe takrat izpostavili obvezno stalno razpoložljivost plačilne dokumentacije in nesorazmerno visoke sankcije. Številna podjetja, med njimi veliko slovenskih, je prek odvetniške družbe vložilo pritožbo na Evropsko komisijo.
Pritožniki prihajajo iz različnih panog, gre pa večinoma za majhna podjetja ali celo samostojne obrtnike. Zakonodajne novosti velikih podjetij zaradi večjega obsega njihovega poslovanja namreč niso posebej prizadela.
