Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za finance, ki opravlja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman, se je vlada seznanila s sklepi komisije DZ za nadzor javnih financ v ponedeljek in kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH) ponovila stališče, sprejeto v letu 2015 in februarja letos, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke ni skladno s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi pogodbami, ki sta jih sklenili Slovenija in Hrvaška.
Tako je SDH naložila, naj kot skupščina NLB zagotovi spoštovanje omenjenega sklepa vlade in hkrati poslovodstvu NLB naloži, da "izvede ustrezne ukrepe za upravljanje z njenim premoženjem z namenom, da se prepreči oz. omeji možnost tovrstnih izterjav".
SDH naj na skupščini NLB tudi zagotovi, da bo NLB nadaljevala z aktivnim izpodbijanjem sodnih odločb na vseh instancah na Hrvaškem in pred mednarodnimi sodišči, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
"Vlada je ob tem znova poudarila, da je smiselno in potrebno, da obe toženi stranki nadaljujeta z uveljavljanjem pravnih sredstev in v izvršilnih postopkih uveljavljata argumente, ki so bili podani že tekom samega sodnega postopka. Pri tem je nujno prizadevanje, da NLB zaščiti svoje premoženje na ozemlju zunaj Slovenije," je zapisala vlada.
Današnji sklep po navedbah vlade sledi sklepu komisije DZ za nadzor javnih financ, ki je izrazila pričakovanje, da bo vlada kot skupščina SDH zagotovila, da NLB ne bo izvrševala sodb hrvaških sodišč iz naslova prenesenih deviznih vlog in da bo brez odlašanja sprejela ukrepe za zaščito premoženja NLB ter jo o tem obvestila v 15 dneh.
Vlada je pri sprejemu sklepa upoštevala širše vidike vprašanj nasledstva in sledila cilju zaščite interesov Slovenije, ki jim mora pri upravljanju kapitalskih naložb slediti tudi SDH, so zapisali in dodali, da s sklepom kot zakoniti zastopnik lastnika kapitalske naložbe v NLB "postavlja jasne cilje in prioritete med različnimi cilji, ki jih pri upravljanju s kapitalsko naložbo utemeljeno zasleduje".
V SDH so STA povedali, da bodo sklep vlade, ko ga bodo prejeli, proučili in ustrezno ukrepali.
Vraničar Ermanova je povedala, da ne gre za ogroženost premoženja NLB na Hrvaškem, ampak za grožnjo državnemu premoženju v obliki kapitalske naložbe v NLB. "Govorimo o vrednosti vseh tožb, ki so vložene proti NLB in LB na Hrvaškem ... Gre za precejšnje zneske," je opozorila. Vlada je ob lanski ustavitvi prodaje NLB ocenila, da bi lahko učinki sodb znašali tudi okoli 400 milijonov evrov.
"Drugo pa je vprašanje, na katero premoženje je mogoče s tovrstnimi sodbami, ki jih v Sloveniji ne priznavamo, mogoče poseči. Tu gre za premoženje NLB na Hrvaškem, lahko tudi v kateri drugi državi," je dejala.
Po njenih informacijah je NLB že zmanjšala obseg premoženja na Hrvaškem, o konkretnih številkah pa ministrica ni mogla govoriti.
Glede predloga za spremembo ustavnega zakona, ki sta ga vložili SDS in NSi ter ga je v ponedeljek potrdila komisija DZ za nadzor javnih financ, se je vlada načeloma strinjala, da podpira vse ukrepe, ki pomenijo zaščito slovenskega premoženja, da pa ima glede predloga še nekaj strokovnih vprašanj, ki jih bo naslovila na ustavno komisijo DZ. Za proučitev teh vprašanj potrebuje še dan ali dva, nato jih bo posredovala v DZ, je napovedala Vraničar Ermanova.
Dodala je, da mora biti privatizacija NLB, če oz. ko bo nje prišlo, izpeljana po tržnih pogojih. "Vprašanje prenesenih deviznih vlog pa ni vprašanje trga, ampak vprašanje nasledstva, ki na neutemeljen način znižuje ekonomsko vrednost," je poudarila. Da se to prepreči, je potreben sklop številih ukrepov; ustavni zakon je lahko eden pomembnih elementov te zaščite, ne more pa biti edini, je menila.
Zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Karl Erjavec je po seji vlade za STA povedal, da so SDH kot skupščini NLB poleg prepovedi novih izplačil naložili tudi, naj ugotovi odgovornost za to, da je prišlo do poplačila ene od hrvaških nezakonitih sodb. "Že od leta 2015 je bil namreč jasen sklep vlade, da se takih odločb ne sme poplačati, ker so nezakonite in niso v skladu s slovenskim pravnim redom. To je bilo tudi ves čas stališče koordinacijskega odbora za nasledstvo," je povedal Erjavec.