MIC je mednarodno naložbeno sodišče, pred katerim bi se razreševali spori med vlagatelji in državami. Kritiki iz vrst nevladnih organizacij in dela politike so kritični, da gre za vzpostavljanje vzporednega pravnega sistema, ki povečuje moč multinacionalk v primerjavi z državami.
Kljub temu komisija začenja formalni postopek pogajanj o tem sodišču, objavila pa je tudi pogajalski mandat.
"Gre za zelo dobrodošlo odločitev," je poudarila evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström. "V dvostranskih pogovorih se je EU že premaknila od starega modela ISDS k sodobnemu in transparentnemu sistemu investicijskega sodišča. Dolgoročno pa bo multilateralna raven izredno pomembna za upravljanje z vse večjim številom dvostranskih investicijskih sporazumov," je dejala.
Države članice so sicer po navedbah Malmströmove mandat za pogajanja podelile soglasno, kar pomeni, da je zeleno luč prižgala tudi Slovenija, ki je sicer svojo odločitev zaradi gradiva, ki je bilo označeno z oznako interno, doslej skrivala.
V pogajanjih o trgovinskih in naložbenih sporazumih EU z ZDA in Kanado, TTIP in Ceta, je bil del politike in javnosti ogorčen nad mehanizmom ISDS, ki je uvajal ad hoc arbitražno reševanje sporov med vlagatelji in državo. Šlo je za mehanizem, ki je multinacionalkam omogočal, da obidejo nacionalna sodišča, so opozarjali kritiki. Do ISDS je bil kritičen tudi velik del slovenskega DZ.
Sodišče EU je pred kratkim odločilo, da je mehanizem ISDS v naložbenih sporazumih med članicami EU v neskladju s pravnim redom unije. Kaj ta odločitev pomeni, da podobne mehanizme med članicami EU ali unijo in tretjimi državami, ni jasno.
Evropska komisija je v Ceti mehanizem ISDS nadgradila v investicijsko sodišče ICS, v okviru katerega naj bi v morebitnih sporih razsojali vnaprej določeni poklicni in neodvisni sodniki, ki jih imenujeta EU in Kanada, postopki naj bi bili bolj pregledni in javni. Omenjeno sodišče se je na pobudo Belgije prav tako znašlo pred Sodiščem EU, v postopek, ki še teče, pa se je vključila tudi Slovenija.
V pogajalskih smernicah za konvencijo o ustanovitvi večstranskega sodišča za reševanje naložbenih sporov, ki jih je danes objavil Bruselj, sicer piše, da pogajanja potekajo pod okriljem Komisije ZN za mednarodno trgovinsko pravo (Uncitral). Večstransko sodišče naj bi bilo sestavljeno iz sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča.
Zagotoviti bi bilo treba neodvisnost sodišča, poudarjajo smernice. Za člane sodišča bi morale veljati stroge zahteve glede kvalifikacij in nepristranskosti. V konvencijo bi bilo treba vključiti stroga pravila o etiki in navzkrižju interesov, med drugim tudi kodeks ravnanja za člane sodišča in mehanizme za ugovor.
Člani sodišča bi morali prejemati stalno plačilo. Imenovati bi jih bilo treba za določeno, dolgo in nepodaljšljivo obdobje, poleg tega pa bi morali imeti zajamčen mandat in vsa potrebna jamstva za nepristranskost in neodvisno delovanje.
Pogajanja o konvenciji, ki bi vzpostavila takšno sodišče, bi morala potekati pregledno, predstavniki organizacij civilne družbe pa bi morali imeti možnost sodelovati v razpravah kot akreditirani opazovalci, še navajajo smernice.
Odbora DZ za gospodarstvo in za zadeve EU sta o slovenskem stališču do pogajanj o MIC odločala za zaprtimi vrati, saj je vlada predlog stališča pripravila na podlagi dokumenta EU s stopnjo tajnosti interno. V Levici so po seji odbora za zadeve EU povedali, da so poslanci na njihovo pobudo v slovensko stališče vključili varovalko, ki se nanaša na skladnost MIC s pravom EU. Pred ustanovitvijo sodišča bo moralo tako tudi o MIC odločati Sodišče EU.
