Bergantova je o modifikaciji obtožnice pojasnila, da je sledila zadnjemu izvedeniškemu mnenju izvedenke psihiatrične stroke Martine Žmuc Tomori. V njem je izvedenka povedala, da gre pri Žurgi za kombinacijo duševnih in osebnostnih motenj ter za čustveno neuravnovešeno osebo in šibko osebno strukturiranost. Zato naj bi dejanje storil v bistveno zmanjšani prištevnosti.
Ob pozivu sodnice Vesne Podjed, če želi obtoženi komentirati spremembo obtožnice, je Žurga povedal, da mu je hudo, kaj vse piše v njej, tudi glede kombinacij osebnostnih motenj. Je pa obtožnica zanj sprejemljiva.
Obtoženi je glede navedb v obtožnici, da je očima sovražil, dejal, da ni bilo tako. Ko je bil večkrat na obisku, sta imela normalen način komunikacije. Sicer se je kmalu po njegovem prihodu očim umaknil v drugi prostor. Kot je dodal, "v njem ni nikoli videl kaj slabega, da bi kdaj mislil, da se bo kaj takega zgodilo".
Zagovornica Maja Krista je v nadaljevanju vztrajala pri dokaznem predlogu analize zaseženega noža, s katerim je Žurga zabodel očima. Krista je pojasnila, da bi poleg že najdenih bioloških sledi pregledali nož glede morebitnega obstoja prstnih odtisov oškodovanca. Gre namreč za dokazovanje dejstev v zvezi z Žurgovim zagovorom, da je med njim in očimom prišlo do prepira ter napada na obtoženca.
Sodni senat je odločil, da se dokazni predlog zavrne, saj je nož oškodovanec lahko uporabljal v gospodinjstvu in so na njem že zaradi tega lahko njegovi prstni odtisi.
Nadaljevanje sojenja bo v sredo, ko bodo predvidoma zaključni govori zagovornice in tožilke.
Tožilstvo Žurgi očita, da je 17. decembra 2015 na Rakeku očima najprej močno pretepel, nato zabodel in zadušil z blazino. Očita mu tudi krajo očimovega avtomobila ter krajo registrskih tablic, ki jih je namestil na avto in se z njim odpeljal proti morju. Žurga je med potjo materi sporočil, kaj je storil. V Ankaranu pa je poklical policijo, ki ga je aretirala.
To je že drugo sojenje Žurgi za smrt očima. Že v prvem sojenju se je vse vrtelo okoli vprašanja obtoženčeve prištevnosti. Mnenja izvedencev so šla od popolne neprištevnosti na eni strani do nebistveno zmanjšane prištevnosti na drugi. Žurgo so prvič spoznali za krivega in obsodili na 15 let zapora, a je višje sodišče zadevo razveljavilo in dalo napotke okrožnemu sodišču, naj natančno ugotovi, ali je bil Žurga v času dejanja prišteven ali neprišteven.
