Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v torek objavilo sodbo v zadevi Mirovni inštitut proti Sloveniji, kjer je ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojenja, saj sodišča niso dovolila stranki zaslišanja prič in niso izvedla javne obravnave.
Upravno sodišče je namreč leta 2011 izdalo sodbo, s katero je tožbo Mirovnega inštituta kot neutemeljeno zavrnilo. Zadevo sta na podlagi vložene revizije oziroma ustavne pritožbe nato obravnavali tudi vrhovno in ustavno sodišče, ki pa kršitev nista ugotovili oziroma o reviziji in ustavni pritožbi nista vsebinsko odločali, so spomnili na upravnem sodišču.
Zdaj je ESČP ugotovilo kršitev 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kot so poudarili na upravnem sodišču, pa se ESČP v sodbi ni izreklo o splošni praksi upravnega sodišča, ampak je presojalo konkretno zadevo in postopanje sodišča v njej. "Zato posplošenega zaključka, da sodišče ne razpisuje glavnih obravnav in s tem krši pravice strank v postopku, na podlagi navedene sodbe ni mogoče napraviti," so zapisali.
Nacionalna ureditev upravnemu sodišču omogoča odločitev v zadevi brez opravljene glavne obravnave. Enaka ureditev je po navedbah sodišča veljala tudi v letu 2011, ko je bila sprejeta sporna odločitev. Prav tako možnost odločanja brez glavne obravnave dopušča tudi praksa ESČP, so navedli.
Sodna praksa je na tem področju od leta 2011 napredovala, tako da sodišče danes opravi več glavnih obravnav kot nekdaj. "Predvsem pa dosledno obrazloži razloge, zakaj v posameznem primeru obravnave ne bo izvedlo, ampak bo namesto tega o tožbi odločilo na nejavni seji," so zatrdili.
Odsotnost razlogov, zakaj glavna obravnava ni bila razpisana, je ravno eden od glavnih očitkov ESČP v omenjeni sodbi, ne pa dejstvo, da ni bila opravljena, samo po sebi, so pojasnili na upravnem sodišču.
Kot so še zapisali, se pravnomočno zaključeni postopki na podlagi sodbe ESČP v zadevi Mirovni inštitut ne bodo ponovno vodili, saj za to ni podlage v procesnih predpisih.
Poudarili so še, da ima sodišče torej zakonsko podlago, da o tožbi odloči brez glavne obravnave in brez zaslišanja strank oziroma predlaganih prič. "Gre predvsem za primere, ko dejansko stanje med strankama ni sporno ali ko stranke podajo dokazne predloge, ki za odločitev niso potrebni ali primerni," so pojasnili.
Zato ni mogoče sklepati, da je sodišče v vseh primerih, ko ni razpisalo glavne obravnave, kršilo pravico do poštenega sojenja. "Takšen zaključek ne izhaja niti iz sodbe ESČP," so še zapisali na upravnem sodišču.
Tudi na vrhovnem sodišču so v odzivu za STA poudaril, da upravno sodišče opravi glavno obravnavo takrat, ko so za to izpolnjeni pogoji, določeni v postopkovnem zakonu, torej je ni dolžno opraviti v vseh postopkih.
Sodišče ne opravlja glavnih obravnav glede na svoje želje, temveč glede na ustrezno utemeljene dokazne predloge strank, ki jih je mogoče izvesti le na glavni obravnavi. Prav tako glavne obravnave opravi, ko samo presodi, da je treba dokaze neposredno izvesti na glavni obravnavi, če in ko postopkovni zakon določa to pristojnost sodišča, da izvaja dokaze po uradni dolžnosti.
Na vprašanje, ali glede na pozive po odstopu vodje upravnega oddelka na vrhovnem sodišču in predsednice upravnega sodišča načrtujejo kakšno kadrovsko menjavo, pa so na vrhovnem sodišču odgovorili, da takšnih načrtov nimajo, saj za to po njihovi oceni ni nobenih utemeljenih razlogov.
