V pogajanjih o trgovinskih in naložbenih sporazumih EU z ZDA in Kanado, TTIP in Ceta, je bil del politike in javnosti ogorčen nad mehanizmom ISDS, ki je uvajal ad hoc arbitražno reševanje sporov med vlagatelji in državo. Šlo je za mehanizem, ki je multinacionalkam omogočal, da obidejo nacionalna sodišča, so opozarjali kritiki. Do ISDS je bil kritičen tudi velik del slovenskega DZ.
Evropska komisija je nato v Ceti mehanizem ISDS nadgradila v investicijsko sodišče ICS, v okviru katerega naj bi v morebitnih sporih razsojali vnaprej določeni poklicni in neodvisni sodniki, ki jih imenujeta EU in Kanada, postopki naj bi bili bolj pregledni in javni. Vendar pa se po ocenah kritikov kljub izboljšavam tudi s tem vzpostavlja vzporeden pravni sistem, čeprav sta sodna sistema tako v EU kot Kanadi polno delujoča in primerno urejena.
Belgija je sprožila postopek, v katerem o skladnosti sistema ICS z evropskim pravnim redom presoja Sodišče EU. V postopek se je vključila tudi Slovenija, ki je tudi v primeru tega mehanizma izrazila svoje pomisleke.
Kljub še odprtemu postopku glede ICS želi Evropska komisija nadaljevati z oblikovanjem MIC, ki bi vzpostavil podoben arbitražni sistem na globalni ravni. Ali naj Slovenija Evropski komisiji podeli mandat za pogajanja o takem sodišču s tretjimi državami, bo na popoldanski seji odločal odbor DZ za gospodarstvo. Točko so na sejo uvrstili v ponedeljek popoldan, gradivo bodo poslanci prejeli šele na seji.
"Predloga stališča vlade dobri dve uri pred sejo še vedno nimamo," je v izjavi za medije opozoril poslanec Levice Franc Trček. Gradivo za to točko seje je ob tem označeno z oznako interno, zato bo ta del seje predvidoma zaprt za javnost.
"Gre za poskus vzpostavljanja paralelnega sistema sodišč, skozi katerega bi globalne korporacije posredno izvrševale pritisk na sprejemanje zakonodaje," je opozoril Trček. Da ne gre za prazne grožnje, po njegovem dokazujejo podobne tožbe v svetu: švedski Vatttenfall toži Nemčijo, ker se je odločila za zasuk k obnovljivim virom energije, Philip Morris pa Avstralijo in Urugvaj zaradi zakonodaje, ki bi omejila rabo tobačnih izdelkov.
Predlog mandata za pričetek pogajanj o MIC je Evropska komisija pod oznako tajnosti pripravljala več kot šest mesecev in pri tem prezrla vsa opozorila pravne stroke in skoraj 500.000 podpisov prebivalk in prebivalcev EU, ki so jo pozvali, naj ne nadaljuje s projektom MIC, so opozorili v Umanoteri.
"Evropska komisija nadaljuje svojo tradicijo sprejemanja odločitev o naši prihodnosti za zaprtimi vrati, DZ pa bo k temu dodal svojevrsten rekord, saj se bo o tej pomembni odločitvi, prav tako za zaprtimi vrati, seznanil in odločil v 24 urah," je poudaril Andrej Gnezda iz te nevladne organizacije. "Od poslank in poslancev pričakujemo, da bodo tudi v tem primeru nadaljevali s sprejemanjem utemeljenih odločitev in podobno kot mehanizem ISDS ter sistem ICS zavrnili tudi predlog Multilateralnega naložbenega sodišča," je še dodal.
