"Evropski odziv mora biti močan, enoten in v skladu z našimi jedrnimi vrednotami. Verjamemo v multilateralizem. O tem je treba razpravljati v okviru WTO ali G20," je poudaril francoski finančni minister Bruno Le Maire.
Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa za zvišanje uvoznih carin za jeklo in aluminij po mnenju francoskega ministra ogroža multilateralno svetovno ureditev. "Skrbi nas možnost trgovinske vojne," je dejal ter opozoril, da bi bili v tem primeru vsi poraženci in da je protekcionizem slepa ulica.
Pred trgovinsko vojno EU in ZDA je posvaril tudi v. d. nemškega finančnega ministra Peter Altmaier, bodoči nemški gospodarski minister, ki je prav tako poudaril pomen čim bolj pravične in odprte mednarodne trgovine, saj da je to najbolje za potrošnike in državljane.
V vlogi gospodarskega ministra se bo Altmaier osredotočil na dialog z ameriškimi partnerji. "Ameriškega kolega zelo spoštujem. Verjamem, da je precej bolje prizadevati si za dobro, zaupno in odprto razpravo od začetka, kakor komentirati na televiziji ali radiu," je dejal.
"Ne maram vojn," pa je dejal evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici, ki je obenem poudaril, da EU mora biti pripravljena na povratne ukrepe.
Sobotni sestanek Evropske komisije in ZDA o tem vprašanju še ni prinesel želene jasnosti in rezultata, za katerega si prizadeva EU - izvzetja iz ameriškega ukrepa. Pogovori se nadaljujejo, dialog je prva možnost, a nadaljujejo se tudi priprave povratnih ukrepov, poudarjajo v Bruslju.
EU pripravlja tri vrste ukrepov: postopek v okviru WTO, dodatne dajatve na nekatere ameriške proizvode, na primer viski bourbon, arašidovo maslo, brusnice in pomarančni sok, ter ukrepe za zaščito pred porastom jekla in aluminija na evropskem trgu zaradi višjih uvoznih carin ZDA.
V Evropski komisiji so danes znova opozorili na kompleksnost vprašanja dajatev. Medtem ko so uvozne dajatve za avtomobile v EU triodstotne, v ZDA pa 2,4-odstotne, so dajatve za tovornjake v EU 14-odstotne, v ZDA pa 25-odstotne, so izpostavili.
ZDA imajo poleg tega zelo visoke uvozne dajatve na nekatere druge proizvode, na primer 48-odstotne za čevlje in kar 164-odstotne za zemeljske oreške, so ponazorili.
"Kdor začne metati kamenje, naj se najprej prepriča, da ne živi v stekleni hiši," so ob tem posvarili v komisiji.
Evroskupina je sicer danes znova razpravljala o izvajanju programa pomoči za Grčijo in prenovi območja evra, a bistvenih novic pričakovano ni.
Konec februarja se je začel četrti in predvidoma zadnji pregled izvajanja tretjega programa pomoči, ki se izteče sredi avgusta. V območju evra so pohvalili grška prizadevanja in opozorili, da časa ni veliko.
V povezavi s prenovo območja evra so ministri opravili priprave za razpravo na evrskem vrhu, ki bo 23. marca.
Odločitve v povezavi z reformo območja evra je unija sicer napovedala za junij, pa še takrat je pričakovati le premike pri gradnji bančne unije in podrobnejši načrt za nadaljnje reforme.
Pri bančni uniji je zdaj v ospredju tretji steber, evropski sistem jamstva za bančne vloge, znan po okrajšavi Edis, ki je že leta v slepi ulici. V osnovi gre za vprašanje zmanjšanja in delitve tveganj v bančnem sektorju.
Šef evropskega reševalnega mehanizma ESM Klaus Regling je v odziv na skepticizem iz nekaterih članic danes spomnil, da obstajajo dobri razlogi za postavitev tega tretjega stebra, ki je v interesu celotnega območja evra.
Če bi skupen sistem jamstva vlog obstajal pred krizo, bi bili programi pomoči za posamezne članice precej manjši, saj je šlo 40 odstotkov pomoči za bančni sistem, je poudaril Regling in dodal, da se na to pogosto pozabi.
