Poleg tega se bosta ob robu zasedanja v ponedeljek srečala predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in evropski poslanec Alojz Peterle (EPP/NSi). Peterle srečanja ni želel komentirati, v komisiji so pojasnili le, da se Juncker redno sestaja z evropskimi poslanci in da se s Peterletom poznata že dolgo, a neuradno naj bi bili osrednji temi pogovora arbitraža in Zahodni Balkan. Juncker naj bi se tako odzval na januarsko pismo Peterleta predsednikom Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Evropskega sveta, v katerem se je zavzel za uveljavitev pravnega reda.
O uvedbi dodatnih carin na uvoz jekla in aluminija, s katero je svet neprijetno presenetil ameriški predsednik Donald Trump, ter o tem, kako bi se morala nanje odzvati EU, da zaščiti domača delovna mesta in industrijo, bodo poslanci razpravljali v sredo. Pridružila se jim bo evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström.
V Bruslju so sicer Trumpu v petek očitali, da je njegova odločitev za zvišanje uvoznih carin "čisti protekcionizem". V komisiji še vedno upajo, da se bo z ZDA mogoče dogovoriti o izvzetju unije iz ukrepa, kar je Trump obljubil Kanadi in Mehiki, ter izpostavljajo pomen dialoga, a obenem že pripravljajo povračilne ukrepe.
Gre za tri vrste ukrepov: postopek v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), dodatne dajatve na nekatere ameriške proizvode, na primer viski bourbon, arašidovo maslo, brusnice in pomarančni sok, ter ukrepe za zaščito pred presežki jekla in aluminija na evropskem trgu zaradi višjih uvoznih carin ZDA.
V sredo bo na vrsti razprava o zaščiti novinarjev na Slovaškem in v EU ter o domnevni zlorabi evropskih sredstev na Slovaškem po nedavnem umoru preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kušnirove.
V svojem zadnjem članku je Kuciak pisal o domnevni zlorabi evropskih sredstev na Slovaškem in morebitnih povezavah med organiziranimi kriminalnimi združbami - natančneje italijansko mafijo - in vidnimi slovaškimi politiki, tudi iz vladajoče stranke Smer in celo iz kabineta premierja Roberta Fica. Slovaško je zato minuli teden obiskala delegacija Evropskega parlamenta.
V torek bo medtem na dnevnem redu parlamenta znova brexit oziroma okvir prihodnjih odnosov z Veliko Britanijo po njenem izstopu iz EU, potem ko sta strani decembra dosegli načelen dogovor o treh prednostnih ločitvenih vprašanjih. Glasovanje o resoluciji na to temo je napovedano za sredo.
V osnutku resolucije, ki ga je pripravila delovna skupina parlamenta za brexit, med drugim piše, da bi bil lahko pridružitveni sporazum med EU in Veliko Britanijo ustrezen okvir za prihodnje odnose. A EU ima obvezujoča skupna pravila, institucije in mehanizme, zato tudi tesno pridružene tretje države z enako zakonodajo ne morejo imeti takih ugodnosti in dostopa do trga kot članice EU, opozarja resolucija.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ob predstavitvi smernic EU za pogovore o prihodnjih odnosih dejal, da je edini možen model prostotrgovinski sporazum, ki bi moral obsegati tudi storitve in ničelne carine za blago. Londonu je predlagal tudi varnostno partnerstvo. Evropski voditelji naj bi te smernice potrjevali na vrhu 22. in 23. marca.
Z brexitom je povezana še ena tema plenarnega zasedanja, večletni finančni okvir EU po letu 2020, saj se bo izstop Velike Britanije kot neto plačnice močno poznal tudi v evropski blagajni. Čeprav je za dogovor še nekaj časa, finančni okvir postaja vse bolj vroča tema; poslanci bodo o tem razpravljali v torek in glasovali v sredo.
Evropska komisija je januarja sporočila, da želi po brexitu povečati proračun EU s sedanjega odstotka bruto domačega proizvoda EU na od 1,1 do 1,19 odstotka BDP. To povečanje je potrebno za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi brexita in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost.
Vroča proračunska tema so vedno tudi lastni finančni viri EU. Komisija med drugim razmišlja o dveh možnostih: da bi se prihodki iz trgovanja z izpusti stekali v evropski, ne v nacionalne proračune, in o uvedbi novega davka na plastiko. Tudi Evropski parlament zahteva ne le ohranitev obstoječih, ampak tudi postopno uvedbo novih lastnih virov, kot so davek na finančne storitve, delež davkov za digitalna podjetja in okoljski davek.
Že v ponedeljek bo v Strasbourgu še ena zanimiva debata - o spornem napredovanju Martina Selmayrja, zloglasnega spin doktorja v Bruslju, s položaja šefa kabineta predsednika Evropske komisije na mesto generalnega sekretarja komisije. Čeprav v komisiji zatrjujejo, da je bilo vse zakonito, so mnogi prepričani, da zagotovo ni bilo v "duhu zakona". V parlamentu naj bi bili ogorčeni, kot poroča spletni medij Politico, naj bi v nekaterih političnih skupinah razmišljali celo o glasovanju o zaupnici celotni komisiji ali uvedbi preiskave.
V torek bo parlament poleg tega glasoval o novih predpisih, po zaslugi katerih bodo lahko potrošniki in podjetja primerjali cene dostave paketov iz ene države EU v drugo.
V četrtek bo glasovanje o veliki prenovi sistema EU za obdavčevanje dohodkov pravnih oseb, ki naj bi med drugim zagotovila, da bodo podjetja plačevala davke tam, kjer ustvarijo dobiček.
V sredo bo s poslanci o prihodnosti EU razpravljal portugalski premier Antonio Costa, v torek pa je med drugim napovedana razprava o razmerah v Siriji.
