Pahor se je namreč z vodji poslanskih skupin posvetoval o možnih rokih za izvedbo parlamentarnih volitev.
Kot je v izjavi medijem pojasnila vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, v SMC ocenjujejo, da je 10. junij datum, ki bo omogočal nemoteno in pravočasno izvedbo vseh volilnih opravil po prvomajskih praznikih. Prav tako bo po volitvah dovolj časa, da se do konca junija konstituira nov sklic državnega zbora. Po njenih besedah gre za datum, ki bo še omogočal najvišjo možno volilno udeležbo.
Isti datum za izvedbo volitev je Pahorju predlagal tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Po njegovih besedah je ta datum optimalen, saj ni prvi možen, hkrati pa z volitvami ne bodo preveč odlašali. Enako meni vodja poslancev NSi Jožef Horvat. Deseti junij mu namreč zdi najbolj optimalen datum, da bi lahko izpeljali predvolilno kampanjo, novo vlado pa bi lahko dobili takoj po poletnih počitnicah.
Z omenjenim datumom se strinjajo tudi v koalicijski SD, je pojasnil vodja te poslanske skupine Matjaž Han in dodal, da se k razpisu volitev za 10. junij nagiba tudi Pahor. Da bi bil 10. junij primeren datum za izvedbo volitev, menijo tudi v Levici, po besedah Luke Mesca (Levica) pa se s tem strinja tudi Pahor.
V DeSUS pa so po besedah vodje poslancev te stranke Franca Jurše sprva menili, da bi bilo volitve smotrno razpisati na prvi možni termin, in sicer 3. junij. Kot je dejal, neuradna volilna kampanja že poteka, zato bi bilo mandat smiselno čim prej zaključiti. Ker pa so drugi vodje poslanskih skupin predlagali 10. junij, tudi sam s tem nima težav, je dodal Jurša.
Tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek se zavzema, da do volitev pride čim prej, "da ne pride do škodljivih kadrovanj in sklepanja škodljivih pogodb". Omenjeni datum se zdi sprejemljiv tudi poslancema narodnih skupnosti Robertu Battelliju in Laszlu Gönczu.
Mandat aktualnemu sklicu DZ sicer poteče 1. avgusta, volitve pa lahko potekajo najprej dva meseca in najpozneje petnajst dni prej.
Slovenija je na parlamentarne volitve dolžna povabiti mednarodne opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, vlada pa se je na današnji seji seznanila z informacijo o vabilu. Organizacija bo sicer v Slovenijo najprej poslala strokovnjake, ki bodo ugotovili, na kakšen način bodo opazovali volitve oziroma odločili, da opazovanje ni potrebno. Ta skupina bo v državo prispela 13. marca, je razvidno iz gradiva po današnji seji vlade.
Današnja posvetovanja pri Pahorju so bila namenjena tudi predvidenim kandidacijskim postopkom. Kot kaže, bo namreč moral predsednik republike kmalu sprožiti tudi postopek za imenovanje novega guvernerja Banke Slovenije, saj naj bi še ta mesec članice EU aktualnega guvernerja Boštjana Jazbeca potrdile za člana enotnega odbora za reševanje bank v okviru bančne unije.
Tako Tanko kot Horvat sta predsedniku republike predlagala, naj odločitev o guvernerju prestavi na čas po volitvah. Tanku se namreč ne zdi primerno, da bi DZ o takšnem predlogu odločal na izredni seji nekaj dni pred volitvami. Tudi Hanu se zdi "higienično", da bi imel novega guvernerja možnost izbirati naslednji sklic DZ. Takšno mnenje očitno deli tudi Pahor, saj naj bi bil po besedah Luke Mesca kandidat za guvernerja predlagan po volitvah. To je potrdil tudi Jurša, saj Pahor po njegovih besedah meni, da bi bilo kandidata smiselno predlagati tedaj, ko bo znana nova sestava DZ.
Vodja poslancev SDS pa je poleg tega Pahorju predlagal, naj ne nadaljuje postopkov imenovanja desetih novih veleposlanikov, a je hkrati kot težavo omenil, da so postopki na vladi že stekli in je Pahor že dal predhodno soglasje za predloge novih veleposlanikov.
