V zahtevi za sklic izredne seje DZ so poslanci SDS in NSi med sklepi predlagali priporočila vladi, da Slovensko vojsko izvzame iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja, da vojakom zviša plače za 30 odstotkov in da vojsko reorganizira. Ker je matični odbor predlog priporočil zavrnil, se je tako današnja seja končala brez sklepov.
Povod za današnjo sejo je bila ocena o nepripravljenosti bataljonske bojne skupine za bojevanje, tako se je del razprave vrtel tudi okoli primernosti tega razkritja. Matjaž Han (SD) se je zavzel za to, da se vojske ne blati v javnosti. Kot je dejal Han, sam sicer ni bil v vojski, ampak nikdar ne bi razgalil, da ima slabo vojsko. "Nikdar ne bi povedal, da imam slabega napadalca v nogometu," je primerjal.
Tudi Marko Ferluga (SMC) je ocenil, da mogoče ni povsem na mestu, da se na očeh domače in tuje javnosti razgalijo vse slabosti, pa tudi prednosti. To po njegovem mnenju za neko odgovorno politiko ni državniško obnašanje.
Da je bataljonska bojna skupina padla na izpitu, ni nobeno razkritje, pa je odgovoril Žan Mahnič (SDS). Vprašal je, ali bi se o primernosti javne razprave spraševali tudi v primeru, če bi vojska ta izpit uspešno opravila. "Vse to sprenevedanje ne koristi ne vojski ne javnosti," je povedal.
Poslanci so se v sedemurni razpravi odzivali tudi na Pahorjev govor. Tako je denimo Franc Jurša (DeSUS) podprl predlog vrhovnega poveljnika obrambnih sil o sprejemu zakona o sistemskem dolgoročnem financiranju. Ferluga pa je bil kritičen, ocenil je, da Pahor vsebinsko ni bil konkreten, saj da se vsi zavedamo, da nakopičene težave temeljijo na preteklem pomanjkanju tako finančnih virov kot tudi vizije o vojski.
Janez Janša (SDS) se je dotaknil tudi dogodkov iz časa osamosvajanja Slovenije, v katerem so po Pahorjevih besedah v parlamentarni dvorani pravilno ocenili, da potrebujemo svojo, Slovensko vojsko. Toda Janša je spomnil, da to ni bil sporazum nacionalne enotnosti, ampak je bil zakon o obrambi leta 1991 izglasovan z enim glasom Demosove večine, ki je pretehtal. To se je po Janševih besedah zgodilo po šestih mesecih razprave o tem, ali Slovenija potrebuje svojo vojsko, čemur da je takrat nasprotoval tudi Pahor.
Več poslancev je opozarjalo tudi na krčenje sredstev za obrambo v letih krize. Po ocenah Jurše je nenehno zmanjševanje sredstev za Slovensko vojsko, ki je padlo pod en odstotek BDP, na nek način tudi botrovalo današnji situaciji v Slovenski vojski. Koalicijski poslanci so poudarili, da je ta vlada začela zopet dvigati sredstva za obrambni resor in izboljševati tako materialne kot nematerialne pogoje v vojski.
"Niti približno si ne znate predstavljati, kakšno stanje je bilo leta 2008, ko je šlo vsak dan podjetje v stečaj, ko je dnevno na stotine ljudi izgubljalo službe," je na očitke o zmanjševanju obrambnega proračuna v času vlade Boruta Pahorja, Janeza Janše in Alenke Bratušek v času krize odgovoril Han.
Mnogi razpravljavci so opozarjali tudi na nizke plače, katerih posledica da so številni odhodi iz vojaških vrst. "Lahko kupite najmodernejše oklepnike, tudi avione, če hočete, najboljše uniforme, poskrbite za najboljše šolanje. Nič od tega ne bo delovalo, če ne bo vojakov," je dejal Janša.
Mahnič je v odgovor ministrici za obrambo Andreji Katič, ki je na seji odbora DZ za obrambo v odgovor na očitke o slabi opremi na mizo postavila nove vojaške čevlje, danes v parlamentarno dvorano prinesel rabljene vojaške čevlje. Za slabo kakovost čevljev po njegovem mnenju sicer ni kriva proizvajalka Alpina, toda če ministrstvo za čevlje ne poskrbi ustrezno in jih skladišči tudi tri leta, je "logično, da čevlju pade kvaliteta", je dejal.
Katičeva pa je pojasnila, da so črni čevlji, ki jih je prinesel Mahnič, stari, in da so v njenem mandatu naročali samo bež čevlje.
Poslanec NSi Jožef Horvat bi si želel, da bi se poslanci strinjali vsaj v točki, da se mora nova vlada vsled razvoja tehnologije, družbe in novih groženj odločiti za prenovo obrambnega sistema. Spomnil je tudi, da je bil obrambni proračun leta 2006 v času njihove vlade realiziran v višini 1,63 odstotka BDP. Večji delež kot danes so mu namenjali celo v letih 2012 in 2013, ko je bila Slovenija "v prostem padu".
V Levici pa povečanja sredstev za vojsko ne razumejo. Kot je dejal njihov poslanec Luka Mesec, je hibridno vojskovanje, ki se preko razvoja svetovnega medmrežja preliva tudi v možnost hekerskih napadov, lahko domena državne uprave in tudi vseh posameznikov. Prav tako Mesec ne ve, kako bi več sredstev za vojsko lahko pomagalo pri preprečevanju terorističnih napadov, saj da ponavadi takrat posreduje policija.
