Mediji so namreč v minulih dneh poročali, da je notranje ministrstvo prvim trem družinam pripadnikov gibanja Fethullaha Gülena, ki so po spodletelem državnem udaru v Turčiji pribežale v Slovenijo, zavrnilo prošnje za azil. Slovenija naj namreč prostovoljcem omenjenega gibanja ne bi verjela, da so v Turčiji ogroženi.
Eden od turških državljanov, ki so mu zavrnili prošnjo za azil, je za Dnevnik ocenil, da jim ministrstvo ne želi dati azila zato, ker "nočejo trka z Erdoganovim režimom", "čeprav vedo, kaj se je dogajalo v Turčiji po puču".
A na ministrstvu za notranje zadeve očitke, da so bile prošnje za mednarodno zaščito turških državljanov zavrnjene zaradi zunanjepolitičnih razlogov, ostro zavračajo. "Prošnje državljanov Turčije so obravnavane enako kot vse druge, skladno z zakonodajo ter standardi in pravili stroke, ki so uveljavljeni v vseh državah EU," zagotavljajo na ministrstvu.
Konkretnih postopkov priznanja mednarodne zaščite sicer ne komentirajo, pojasnjujejo pa, da prošnjo za mednarodno zaščito v vsakem primeru obravnavajo individualno in pri tem upoštevajo vse osebne okoliščine konkretnega prosilca. Dolžnost vsakega prosilca za mednarodno zaščito pa je, da v postopku čimbolj izčrpno in po resnici navede vse razloge, zaradi katerih prosi za mednarodno zaščito, so še dodali.
Ob tem so poudarili, da večina prosilcev nima listinskih dokazov za svoje trditve, a to samo po sebi še ne pomeni, da bo njihova prošnja zavrnjena.
Od poskusa državnega udara v Turčiji je prošnjo za mednarodno zaščito vložilo 181 turških državljanov. Od tega je bilo 109 postopkov ustavljenih, ker so prosilci samovoljno zapustili azilni dom, 27 prošenj je bilo zavrženih, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je za njihovo obravnavo odgovorna druga država članica EU, 11 prošenj je bilo zavrnjenih.
V tem času so status mednarodne zaščite priznali petim turškim državljanom, 29 postopkov pa je še nerešenih, še pojasnjujejo na ministrstvu. To po njihovih navedbah pomeni, da je bila prosilcem zaščita priznana v 45 odstotkih primerov, ki so bile v tem času vsebinsko obravnavane.
Zavračajo tudi očitke, da se v drugih državah EU o prošnjah državljanov Turčije odloča drugače kot v Sloveniji, saj so podatki primerljivi.
Na MNZ še poudarjajo, da zgolj dejstvo, da je prosilec državljan Turčije, še ne pomeni, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, kot tudi, da vsi državljani Turčije kot razlog za priznanje mednarodne zaščite ne uveljavljajo pripadnosti t. i gülenističnemu gibanju.
