c S

EU opredelila zaščitne ukrepe v primeru dviga ameriških carin za jeklo in aluminij

08.03.2018 08:02 Bruselj, 07. marca (STA) - Evropska komisija je danes opredelila zaščitne ukrepe v primeru uresničitve ameriških napovedi o uvedbi dodatnih uvoznih dajatev za jeklo in aluminij iz EU. EU načrtuje tri vrste ukrepov, za ublažitev izgub tudi dodatne dajatve na nekatere ameriške proizvode, na primer viski bourbon, arašidovo maslo, brusnice in pomarančni sok.

Ameriški predsednik Donald Trump vztraja pri napovedi dviga carin za jeklo in aluminij iz EU. ZDA naj bi uvedle 25-odstotne carine na uvoz jekla in 10-odstotne carine na uvoz aluminija iz EU.

EU to obžaluje, poudarja, da protekcionizem ne more biti odgovor na skupni problem v jeklarskem sektorju, ter opozarja, da to škodi odnosom med EU in ZDA, je ob predstavitvi ukrepov poudarila evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström.

Komisarka je izpostavila, da ZDA odločitve še niso sprejele, in izrazila upanje, da bodo ameriško stran uspeli prepričati, da napovedi ne uresniči.

Ker pa bi uresničitev teh napovedi prizadela EU in ogrozila delovna mesta na tisoče Evropejcev, je treba pripraviti ustrezne protiukrepe, je poudarila Malmströmova.

Naštela je tri vrste ukrepov: postopek v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), dodatne dajatve na nekatere ameriške proizvode za ublažitev izgub ter ukrepe za zaščito pred porastom proizvodov iz jekla in aluminija zaradi višjih carin.

Na trenutnem začasnem seznamu ameriških proizvodov, za katere naj bi unija uvedla dodatne dajatve, so med drugim proizvodi iz jekla in kmetijski proizvodi, na primer nekatere vrste bourbona, arašidovo maslo, brusnice in pomarančni sok, je povedala komisarka.

V EU zavračajo tudi pravno podlago za načrtovano uvedbo ameriških ukrepov. To naj bi bil zakon za zagotavljanje ameriške nacionalne varnosti. "Resno dvomimo o tej utemeljitvi," je poudarila Malmströmova.

Trumpovo torkovo napoved o uvedbi krepkih dajatev na avtomobile iz EU pa je komisarka komentirala z besedami, da je dajatev za avtomobile v EU sicer res nekoliko večja kot v ZDA, a da je dajatev za tovornjake v ZDA precej večja.

Spomnila je tudi, da evropska podjetja na leto proizvedejo dva milijona avtomobilov v ZDA, kar zagotavlja delovna mesta Američanom in prihodek ameriškemu gospodarstvu ter da ameriški pomisleki ne temeljijo na dejstvih.

Ob tem je pripomnila, da sta poskušali čezatlanstki partnerici ta vprašanja rešiti v okviru pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu, poznanem po okrajšavi Ttip. Ta je od Trumpove izvolitve globoko zamrznjen.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je danes posvaril pred resnim trgovinskim sporom med ZDA in preostalim svetom ter pozval k odgovornosti na obeh straneh Atlantika.

"Trgovinske vojne so slabe, v njih zlahka izgubiš," je še dejal Tusk v odzivu na Trumpove izjave, da bi bilo mogoče v trgovinski vojni zlahka zmagati.

Malmströmova pa poziva k previdnosti pri uporabi besede "trgovinska vojna", saj ta ni v nikogaršnjem interesu in prinaša samo poražence.

Predsednik Evropskega sveta je sicer še predlagal, naj o trgovinskem sporu razpravljajo voditelji članic unije na zasedanju ta mesec s ciljem priprave protiukrepov za zaščito pred trgovinskimi pretresi.