"Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo razvoj dogodkov glede nekaterih zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito iz Turčije, ki so v Slovenijo pribežali zaradi hudih osebnih groženj in možnosti aretacij, ki jim v Turčiji grozijo zaradi njihovega sodelovanja oziroma članstva v gibanju Fethullaha Gülena, " so zapisali Fajonova, Šoltes in Bogovič v sporočilu za javnost.
Po njihovih besedah je ministrstvo za notranje zadeve zavrnitev utemeljilo z mnenjem, da prosilci za azil niso dovolj prepričljivo dokazali, da bi bili v primeru vrnitve v Turčijo preganjani ali da bi utrpeli resno škodo na podlagi zakona o mednarodni zaščiti. "V zvezi s tem je seveda zelo pomembno, kako ministrstvo obravnava dokazna merila pri ocenjevanju, ali prosilcem grozi preganjanje ali resna škoda ali ne," so opozorili.
Zelo jih skrbi tudi odziv ministrstva za STA, v katerem pojasnjujejo, da je bila Turčija z odlokom vlade iz februarja 2016 določena kot varna izvorna država. Ta koncept pa se po pojasnilih ministrstva ne uporabi, če turški državljan kot prosilec izkaže tehtne razloge, zakaj ta država zanj ni varna izvorna država.
Fajonova, Šoltes in Bogovič so opozorili, da so se razmere v Turčiji po neuspelem državnem udaru julija 2016 močno zaostrile in zelo poslabšale varnostno situacijo v državi. Zaradi občutnega zmanjšanja demokracije, vladavine prava in svobode medijev se je Evropski parlament novembra 2016 z veliko večino glasov zavzel za zamrznitev pogajanj za članstvo Turčije v EU, so spomnili.
Statistične primerjave glede dodeljevanja mednarodne zaščite pa po njihovih navedbah tudi sicer kažejo Slovenijo kot državo, v kateri je takšno zaščito zelo težko dobiti. Prav tako se Slovenija ne odloča za prožnejšo uporaba tega instituta, čeprav to pravico ima, so dodali.
Za celovito obravnavo v primeru turških prosilcev za azil se je v ločenem sporočilu zavzel tudi evropski poslanec Ivo Vajgl. Izrazil je upanje, da slovenske oblasti razmere v Turčiji obravnavajo celovito in iščejo informacije o ogroženosti prosilcev za mednarodno zaščito tudi pri neodvisnih virih, kolikor jih je v sami državi sploh še ostalo. "Prav bi bilo, da bi se pri obravnavi tovrstnih vprašanj zgledovali po vplivnih državah EU, ki pri azilni politiki ne podlegajo nikakršnim zunanjim pritiskom, pač pa dosledno spoštujejo Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki smo ji vsi zavezani," je poudaril.
Prvim trem družinam pripadnikov gibanja Fethullaha Gülena, ki so po spodletelem državnem udaru v Turčiji pribežale v Slovenijo, so po poročanju četrtkove izdaje časnika Dnevnik zavrnili prošnje za azil. Slovenija prostovoljcem omenjenega gibanja ne verjame, da so v Turčiji ogroženi, je zapisal časnik.
