Bajde je namreč na četrtkovi obravnavi povedal, da je svoji zagovornici Maksimiljani Kincl Mlakar preklical pooblastilo za zastopanje, ki je potekalo v okviru brezplačne pravne pomoči. Na vprašanje Lenovška, zakaj ji je preklical pooblastilo, pa ni želel odgovoriti.
Kincl Mlakarjeva je za preklic pooblastila izvedela šele v četrtek, čeprav ga je Bajde podal 23. februarja. Lenovšek pa je na četrtkovi obravnavi napovedal, da bo prek sistema brezplačne pravne pomoči skušal ugotoviti, kaj je Bajde navedel kot razlog za preklic pooblastila.
Ko bo to znano, se bo morala Kincl Mlakarjeva opredeliti glede preklica. Dejala je sicer, da nima smisla Bajdeta zastopati, če je porušeno zaupanje. Sodišče naj bi tako ponovno odločalo o tem, kdo bo tokrat po uradni dolžnosti prevzel zagovor Bajdeta. Nov zagovornik pa bo imel najmanj osem dni časa za pripravo obrambe.
Tožilka Simona Kuzman Razgoršek ves čas sojenja meni, da Bajde skuša zavlačevati sojenje. Če sodišče Bajdetu kazni ne bi izreklo do 21. marca letos, mu bo moralo odpraviti pripor. Zakon o kazenskem postopku namreč določa, da lahko po vložitvi obtožnice pripor traja največ dve leti. Če v tem roku obtožencu ni izrečena obsodilna sodba, pripor odpravijo in obtoženca izpustijo. Obtožnica zoper Bajdeta je bila vložena 22. marca 2016.
Na prvem sojenju je bil Bajde 7. marca lani spoznan za krivega uboja partnerke in obsojen na 13 let zapora, čeprav ga je tožilstvo bremenilo umora in zanj zahtevalo 25 let zaporne kazni.
Višje sodišče v Celju je sodbo razveljavilo, med drugim zato, ker je sojenje v delih, ko so razpravljali o obdolženčevem duševnem zdravju, potekalo zaprto za javnost. Višje sodišče je v odločbi opozorilo, da je javnost sojenja pravilo, izključitev javnosti pa izjema. Prav tako se ni strinjalo s sodnikovim videnjem ljubosumja kot motiva za storitev kaznivega dejanja.
