Vlada se je v četrtek seznanila z bistvenimi poudarki iz odgovora Evropske komisije na uradno prošnjo Slovenije za spremembo zavez glede NLB. Podrobnosti ni želela komentirati, čas za odgovor komisiji pa ima do petka.
Vraničar Ermanova in Vestagerjeva sta se na to temo srečali večkrat, vmes pa sta strani na vseh ravneh, zlasti na tehnični, usklajevali predloge. Slovenija je komisiji prošnjo za odprtje postopka presoje dovoljene državne pomoči banki poslala decembra.
Ta je vsebovala predlog, da se prodajni postopek za NLB začne letos in konča najpozneje do konca prihodnjega leta. Dokler se lastniški delež države ne bi zmanjšal na največ 25 odstotkov plus eno delnico, bi s 100-odstotnim deležem upravljal neodvisni upravljavski zaupnik, izbran na mednarodnem javnem razpisu.
Evropska komisija je konec januarja izrazila dvom, da je predlog enakovreden prvotni prodajni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo. Komisija zagovarja stališče, da mora biti NLB dolgoročno sposobna preživeti, za kar je ključna privatizacija, ter da je treba zagotoviti enako obravnavo vseh držav EU.
Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, najmanj 50 odstotkov do konca lanskega leta, preostanek pa do konca tega leta. Ker se to ni zgodilo in ker se ni izvedel predvideni protiukrep, to je prodaja balkanskih bank NLB, je državna pomoč NLB po mnenju komisije zaenkrat nezakonita.
