Komisija je sklenila, da bo poslanske skupine, ki se še niso opredelile do Hainzove pobude, pozvala, da svoje mnenje podajo do 22. marca. Potem pa bo do 30. aprila sestavila poročilo o dosedanjem postopku glede pobude, ki bo podlaga za delo pri morebitnem spreminjanju poslovnika v tem delu v novem mandatu DZ.
Oba sklepa so sprejeli na predlog Janija Möderndorferja iz SMC, ki je opozoril, da je za spreminjanje poslovnika DZ potrebna dvotretjinska večina, ki je pa zdaj ni. Spomnil je, da se še niso opredelile vse poslanske skupine. Glede na to je po njegovi oceni "nekorektno", da se o predlogu sploh pogovarjajo. "Če ni partnerjev, bi šli z glavo skozi zid," je opozoril.
Komisija je pobudo podpredsednika DZ in poslanca DeSUS Hainza za spremembe poslovnika, s katerimi bi zagotovili večjo vključitev DS v zakonodajni postopek oz. uvedli t. i. institut ponovnega odločanja, 6. decembra lani podprla. Toda odločali so z navadno večino. Kot je že tedaj ocenil predsednik komisije Matej T. Vatovec iz Levice, ni realno pričakovati, da bi takšno spremembo lahko sprejeli do konca tega mandata.
Z institutom ponovnega odločanja bi imel DS poleg vložitve veta na celoten zakon tudi možnost vložitve zahteve o ponovnem odločanju, ki bi se nanašala le na posamezne člene zakona. Tako bi DZ pri ponovnem odločanju lahko razpravljal in odločal le o dopolnilih, ki jih je predlagal DS. Po sedanjih poslovniških določilih pa ima DZ le dve opciji: ali ponovno sprejeti zakon s pomanjkljivostmi, na katere opozarja DS, ali pa zakon v celoti zavrniti, je Hainz opozoril v svoji pobudi.
