Vlada je s predlogom novele, ki ga je DZ v torek zavrnil s 26 glasovi za in 35 proti, želela med drugim pravilno prenesti določila evropske direktive o energetski učinkovitosti stavb, potem ko je Evropska komisija januarja Sloveniji zaradi nepravilnega prenosa izrekla drugi opomin.
"Zaradi nesprejetja zakona preučujemo možnosti, da bi državni zbor lahko odločal vsaj o sprejemu ključnih določb po nujnem postopku, da bi se kršitve direktiv odpravile," so STA danes povedali na ministrstvu.
Predlog novele je predvideval izdajo in obveznost namestitve energetske izkaznice na vidno mesto za stavbe, v katerih se zadržuje večje število ljudi, podaljšanje veljavnosti pooblastil in licenc za neodvisne strokovnjake energetskih izkaznic ter usposabljanje neodvisnih strokovnjakov.
Novela naj bi tudi odpravila neustavnost zakona v delu, ki opredeljuje razlastitev zaradi gradnje energetske infrastrukture. Veljavni zakon določa, da se kot pravica graditi šteje tudi izjava investitorja, da je vročil lastnikom zemljišča ponudbo za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske pravice ali stavbne pravice v javno korist in odločbo upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve oz. potrdilo, da je začet postopek za pridobitev služnosti v javno korist. Določba je po odločitvi ustavnega sodišča v neskladju z ustavo, ker ni predvideno plačilo ustrezne denarne odmene za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje do izdaje odločbe o razlastitvi ali ustanovitvi služnosti v javno korist.
Ministrstvo tudi v tem primeru proučuje možnosti, da bi DZ "lahko odločal o sprejemu pripravljene določbe po nujnem postopku, da bi se neskladje z ustavo odpravilo".
Novela bi poleg tega uskladila ureditev z evropskimi smernicami za državno pomoč elektrarnam. In sicer bi določila, da se bo podpora v obliki zagotovljenega odkupa proizvedene elektrike dodeljevala elektrarnam z močjo do 500 kilovatov (kW), medtem ko veljavni zakon ta prag določa pri 1 megavatu.
"Pri oblikovanju razpisov za nove vstope v podporno shemo mora Agencija za energijo upoštevati načrt za izvajanje podporne sheme v posameznem letu. Pri naslednjih bo morala vlada izrecno določiti, da se lahko kandidira na razpisu za podporo v obliki zagotovljenega odkupa le za proizvodne naprave z močjo do 500 kW, dokler se to ne uredi v zakonu," pravijo na ministrstvu.
Glede uvajanja plačljive storitve primarne regulacije - kar je v DZ in že prej med nevladniki dvignilo največ prahu, ker da naj bi pomenilo dodatno finančno pomoč Termoelektrarni Šoštanj (Teš) - ministrstvo pravi, da bodo slovenski proizvajalci električne energije še naprej v neenakem položaju s proizvajalci v drugih državah, kjer jim sistemski operater prenosnega omrežja tako storitev plačuje.
"Kakovost zagotavljanja primarne regulacije bo odvisna od pripravljenosti elektrarne, da sama krije stroške izvajanje te storitve," dodajajo na ministrstvu.
Plačljiva storitev primarne regulacije bi bila namenjena temu, da bi v regulacijskem območju vsak trenutek zagotovljeno ravnotežje med proizvodnjo in porabo, tudi v primeru izpadov proizvodnih enot ali večjih porabnikov. Primarno regulacijo bi po predlogu novele izvajale tiste elektrarne, ki bi bile izbrane na javnih razpisih sistemskega operaterja.
V nevladni okoljevarstveni organizaciji Greenpeace so bili danes zadovoljni, da je "parlamentarna večina ustavila najnovejši poskus prikritega reševanja Teša". Večino primarne regulacije po navedbah Greenpeacea trenutno namreč zagotavlja Teš.
"Parlamentarna večina je ministru Gašperšiču, premierju Cerarju in nekaterim poslancem SMC z glasovanjem jasno sporočila, da predlagani skriti manevri za iskanje dodatnega javnega denarja za Teš niso dopustni," je zapisala predstavnica Greenpeacea v Sloveniji Katja Huš.
Dodala je, da bi morala resna energetska politika voditi odkrit dialog z javnostjo o nujnih spremembah. "Kako bomo v naslednjem desetletju opustili premog in razviti široko paleto obnovljivih virov, da bomo pravočasno in ustrezno zamejili uničujoče podnebne spremembe? To je ključno vprašanje našega časa," meni Huševa.
V Greenpeaceu so kritični tudi do predvidene določbe - ki je v predlog novele prišla z dopolnili na pobudo SMC -, s katero bi se znižale koncesnine, ki jih nove hidroelektrarne plačujejo občinam. Menijo, da se je glede na preteklo prakso pojavila skrb, da ta sredstva ne bi ostala hidroelektrarnam oz. ne bi bila namenjena investicijam v obnovljive vire energije, kot so zatrjevali predlagatelji, ampak jih bi Holding Slovenskih elektrarn namenil krpanju finančne luknje Teša.
