Januarja lani je državni zbor dopolnil zakon o tujcih. Po novem lahko pride do aktivacije posebnih ukrepov v primeru ocene, da sta ogrožena javni red in mir ter nacionalna varnost. Tako ima Slovenija možnost beguncem in migrantom prepovedati vstop v državo, poleg tega pa avtomatično izgnati tiste, ki so vstopili, ne da bi obravnavala njihove prošnje za azil, so opozorili pri AI. Pri tem so dodali, da ti ukrepi v 2017 niso bili aktivirani.
V poročilu AI omenja tudi odločitev Sodišča EU, da je državljan Sirije, ki je zaprosil za azil v Sloveniji, lahko deportiran v prvo državo, kjer je vstopil v EU, torej na Hrvaško. S tem je sodišče podprlo pravilo iz tako imenovane Dublinske uredbe iz leta 2013, ki določa, naj prosilci in prosilke za azil slednjega iščejo v prvi državi, ki jo dosežejo. Gre sicer za primer sirskega begunca Ahmada Šamija.
Izpostavili so tudi spremembo zakona o mednarodni zaščiti iz leta 2016, s katero je bila ukinjena enkratna denarna pomoč beguncem s pridobljenim statusom mednarodne zaščite. Številni begunci so tako prvi mesec po pridobitvi statusa ostali brez sredstev.
Do konca leta 2017 je Slovenija premestila 232 ljudi, čeprav se je zavezala, da bo do septembra 2017 iz Grčije in Italije sprejela 567 prosilcev in prosilk za azil, opominjajo v AI.
Organizacija je v poročilu izpostavila tudi spremembo zakona o varuhu človekovih pravic, ki slednjemu zagotavlja širši mandat za boj proti diskriminaciji, in ustanovitev Nacionalnega centra za človekove pravice. Okrepljena sta bila tudi mandat in avtonomija zagovornika načela enakosti. Vse to je bilo deležno pozitivnega odziva s strani civilne družbe.
So pa pri AI ob tem omenili tudi opozorila organizacij za človekove pravice, da bi bili za večjo učinkovitost protidiskriminacijskega okvirja potrebna pooblastila za monitoring, izdelava politik in njihovo izvrševanje kot tudi ustrezna sredstva.
Nadaljevale pa so se dolgotrajne kršitve človekovih pravic izbrisanih, so zapisali pri AI. "Odkar je julija 2013 potekla veljavnost statusne zakonodaje, oblasti niso oblikovale nobenih novih ukrepov za ureditev pravnih statusov izbrisanih niti za ureditev drugih pravic," so opozorili. Evropsko sodišče za človekove pravice je septembra in novembra kot nedopustne zavrglo pritožbe nekaterih pritožnikov, katerih prošnje za povrnitev pravnega statusa so bile zavrnjene po statusni zakonodaji.
Razmere se niso izboljšale niti pri Romih. Ti so še naprej podvrženi diskriminaciji in družbeni izključenosti. Številni Romi še naprej živijo v segregiranih naseljih, kjer nimajo dostopa do vode, elektrike, sanitarij, javnega prevoza in pravne varnosti nastanitve.
Vlada RS za zdaj tudi še ni sprejela celovite strategije razvoja romske manjšine, kot ji je to leta 2015 priporočila državnozborska komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Približno tri četrtine romskih političnih predstavnikov je pod vodstvom romskih svetnikov oblikovalo politične zahteve, ki vključujejo takojšnji dostop do osnovnih storitev in infrastrukture ter krepitev njihove politične participacije. Pozivom so se pridružile tudi ostale romske organizacije. Oktobra so podobne zahteve izpostavili na prvem romskem javnem shodu, še dodajajo v poročilu.
Pri varuhu človekovih pravic so za STA navedli, da se bodo s poročilom vsekakor podrobneje seznanili, saj so ugotovitve nevladnih organizacij oziroma civilne družbe zanje in za njihovo delo pomemben vir informacij.
Varuh sicer trenutno pripravlja svoje letno poročilo za 2017. V njem bo predstavil ugotovitve o stanju človekovih pravic v Sloveniji, kot jih zaznava iz prejetih pobud ali tem, ki jih odpira na lastno iniciativo.
