Da se je v zadnjih treh letih stopnja korupcije v Sloveniji povečala, je lani menilo 57 odstotkov anketiranih Slovencev, kar je za 19 odstotnih točk manj kot leta 2013. Po mnenju 32 odstotkov vprašanih je ostala enaka, kar je leta 2013 navedlo 18 odstotkov vprašanih, kažejo podatki, objavljeni na spletnih straneh Evropske komisije.
Državljani ostalih držav EU so glede tega bolj optimistični, saj jih v povprečju 43 odstotkov meni, da se je stopnja korupcije v njihovi državi v zadnjih treh letih povečala. Enaka je ostala po mnenju 36 odstotkov vprašanih.
Dajanje denarja v zameno za javno storitev ali pomoč javne uprave je kot nesprejemljivo ocenilo 89 odstotkov vprašanih Slovencev, dajanje darila 81 odstotkov, usluge pa 85 odstotkov vprašanih. Na ravni celotne EU so ti deleži nižji, in sicer za šest odstotnih točk pri denarju, pet odstotnih točk pri darilih in za deset odstotnih točk pri uslugah.
Dajanje in sprejemanje podkupnin ter zloraba položaja za osebne koristi so po mnenju Slovencev najbolj razširjeni pri političnih strankah in zdravstvenem varstvu, sledijo politiki na državni, regionalni ali lokalni ravni ter sodišča. Politične stranke in zdravstveno varstvo kot najbolj problematično na tem področju ocenjujejo tudi državljani na ravni celotne EU.
Koruptivno dejanje je lani izkusilo ali mu bilo priča sedem odstotkov Slovencev, kar je za odstotno točko manj kot leta 2013, in pet odstotkov Evropejcev, kar je za tri odstotne točke manj. Dejanje je prijavilo sedem odstotkov Slovencev oz. za odstotno točko več kot leta 2013 in 18 odstotkov Evropejcev oz. za šest odstotnih točk več.
Tako Slovencem kot Evropejcem v povprečju se zdi najbolj vredna zaupanja za prijavo koruptivnega dejanja policija.
Da so bili prisiljeni dodatno plačati ali nagraditi člana medicinskega osebja ali zdravnika oz. so morali bolnišnici donirati denar, so lani odgovorili trije odstotki Slovencev (leta 2013 prav toliko) in štrije odstotki Evropejcev (leta 2013 pet odstotkov).
Med slovenskimi podjetji je delež takšnih, ki menijo, da je korupcija zanje težava pri poslovanju doma, lani dosegel 35 odstotkov, kar je za dve odstotni točki manj od povprečja EU. Problem korupcije v Sloveniji jih kot razširjenega ocenjuje 77 odstotkov oziroma za 15 odstotnih točk manj kot leta 2015, medtem ko je ta problem v povprečju razširjen za 67 odstotkov evropskih podjetnikov.
Tako slovenska kot podjetja drugih evropskih držav kot najbolj razširjene koruptivne prakse navajajo dajanje prednosti prijateljem in članom družine pri poslovanju in v javnih institucijah.
Da je v njihovi državi nekdo od njih pričakoval darilo, uslugo ali dodaten denar za pridobitev dovoljenj ali storitev, je lani navedlo osem odstotkov slovenskih podjetij (enako kot leta 2015) in pet odstotkov evropskih (za odstotno točko več kot leta 2015).
