c S

Podaljšanje veljavnosti pogodbe v javnih naročilih v določenih primerih nedopustno

20.02.2018 09:35 Ljubljana, 19. februarja (STA) - Vrhovno sodišče je v sporu med Darsom in vrhovnim državnim tožilstvom o tem, ali se rok veljavnosti pogodbe lahko podaljša brez novega javnega naročila, presodilo v prid tožilstvu. V primeru dobave posipne soli Dars ne bi smel spremeniti te bistvene sestavine pogodbe in jo podaljšati brez novega javnega naročila.

"Sodba je izjemnega pomena, saj sledi praksi Sodišča EU in daje jasno sporočilo vsem naročnikom, na strani katerih običajno nastopajo osebe javnega sektorja, da ob sklenitvi pogodb o izvedbi javnega naročila zasledujejo osnovna načela javnega naročanja, tudi v primeru spremembe časovnih pogojev izvedbe javnega naročila," so danes sporočili iz tožilstva.

Odločitev sodišča po njihovih navedbah odpravlja trenutno nepravilno prakso naročnikov v smeri veriženja aneksov k obstoječi pogodbi o javnem naročilu v primeru, ko sta stranki sicer (lahko) soglasni glede spremembe roka za njeno izvedbo. Pri tem zadostuje že objektivna možnost prikrajšanja drugih ponudnikov, in ne šele dejansko nastala škoda, so zapisali.

Vrhovno sodišče je v sodbi sredi januarja, ki se nanaša na vprašanje dopustnosti sprememb pogodbe o izvedbi javnega naročila brez oddaje novega, sprejelo stališče, po katerem spremembe pogodbe brez oddaje javnega naročila ni dopustno uporabiti v primeru spremembe bistvene sestavine pogodbe, med katere se uvršča tudi rok veljavnosti pogodbe.

Dars je namreč jeseni 2011 z družbo Macot sklenil dveletno pogodbo za dobavo posipne soli v vrednosti 2,3 milijona evrov. Ker je bila po preteku pogodba o javnem naročilu izkoriščena 60-odstotno, so sklenili aneks in veljavnost pogodbe podaljšali za eno leto.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da nižji sodišči nista odločili prav. Navedlo je, da se v določenih primerih pogodba o javnem naročilu lahko spremeni brez novega postopka, kar pa ne velja za ta primer. Sodišči nižjih stopenj sta spregledali naravo osnovne pogodbe, ki ni klasična kupoprodajna, temveč javno-naročniška in za katero bi morali presojati, ali je sprememba pogodbe o javnem naročilu dopustna. V tem primeru je obstajala objektivna možnost udeležbe drugih kandidatov, je med drugim navedlo v sodbi.