c S

Vlada predlaga nova zakona o konzularni zaščiti in razvojnem sodelovanju

15.02.2018 16:29 Ljubljana, 15. februarja (STA) - Vlada je na današnji seji med drugim sprejela predlog zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Slovenije ter predlog zakona o konzularni zaščiti, ki bo podrobneje opredelil to področje delovanja diplomacije, hkrati pa uskladil slovenski pravni red z evropsko direktivo.

Predlog zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči je temeljni pravni akt na tem področju. Odpravlja pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje iz leta 2006 ter omogoča lažje in bolj učinkovito izvajanje mednarodne razvojne pomoči.

Novela zakona bo med drugim uvedla pojem mednarodne humanitarne pomoči in ji določila lastne cilje. Uvedel se bo tudi okvirni program, ki bo omogočil prilagodljivo in pregledno načrtovanje sredstev za večletno obdobje, usklajeno na nacionalni ravni.

Novela zakona bo omogočila tudi sodelovanje zasebnega sektorja v pridobitne namene, določila se bo tudi pravna podlaga za sklepanje večletnih strateških partnerstev med proračunskimi uporabniki, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, in izbranimi partnerji, omogočilo pa se bo tudi sodelovanje z drugimi partnerji v partnerskih državah in ustvarilo pravno podlago za skupno in deljeno financiranje programov ali projektov z drugimi partnerji, pojasnjujejo iz vladnega urada za komuniciranje.

Vlada je poleg tega določila tudi besedilo predloga zakona o konzularni zaščiti. Zakon je v prvi vrsti operativnega značaja in ureja delovanje slovenske konzularne službe, tako na zunanjem ministrstvu kot na diplomatskih predstavništvih in konzulatih v tujini. Pravila so sicer že določena v zakonu o zunanjih zadevah, novi zakon o konzularni zaščiti pa jih bo še nadgradil.

Z novim zakonom se bo v slovensko zakonodajo prenesla tudi evropska direktiva, ki določa pravila za sodelovanje članic EU pri zagotavljanju konzularne pomoči državljanom EU, katerih države nimajo svojega predstavništva v določenih državah. Direktivo naj bi članice v svoje pravne rede prenesle do 1. maja.

Zakon daje tudi zadostno in ustreznejšo pravno podlago za zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov za zagotavljanje zaščite slovenskim državljanom v tujini. Predvsem pa je namen zakonskega predloga celostna ureditev področja konzularne zaščite v enem predpisu, še piše v obrazložitvi.

Vlada bo oba zakona predložila v sprejetje državnemu zboru, predlaga pa obravnavo po rednem postopku.