Vodja razvoja na Ljubljanski borzi Branko Železnik je na današnji predstavitvi v Ljubljani poudaril, da so se za nove produkte odločili, ker predstavljajo mala in srednja podjetja hrbtenico slovenskega gospodarstva, obenem pa tudi njegov največji potencial.
Segment, v katerega spada 99,8 odstotka vseh podjetij v državi in ki zaposluje skoraj tri četrtine aktivne delovne sile, je bil do zdaj slabo seznanjen z borznim trgom in se zanj ni odločal, z večstranskim trgovalnim sistemom Progress pa mu omogočajo hiter, preprost in poceni vstop na organiziran trg ter tako lažji dostop do novih finančnih virov. Potencialnim vlagateljem pa urejen in pregleden sistem trgovanja ponuja nove investicijske priložnosti.
Progress je skupni projekt Ljubljanske in Zagrebške borze kot njenega lastnika, za Slovenijo pa ga upravlja Ljubljanska borza. Predstavlja del večstranskega trgovalnega sistema SI Enter, ki ga je borza zagnala marca lani in pomeni alternativo borznemu trgu, saj je na njem mogoče trgovati z vrednostnimi papirji, ki ne kotirajo na borzi.
Progress je namenjen izdajam različnih oblik vrednostnih papirjev. Izdajatelji morajo biti kvalificirani kot malo oz. srednje podjetje, sklenjeno morajo imeti pogodbo s finančnim svetovalcem, katerih seznam potrdi borza, odločitev o vstopu podjetja v sistem pa sprejme le borza, ne pa tudi regulator trga. Podjetje, ki postane del sistema, mora nato objavljati vse zahtevane informacije in poročila prek sistema poslovnih informacij borze.
Kot je pojasnil Železnik, lahko mala in srednja podjetja, ki se spopadajo z ovirami pri pridobivanju bančnih virov, tako pridejo do novih virov lastniškega kapitala, do namenskih sredstev za financiranje projektov ali do kratkoročne finančne likvidnosti, platforma pa jim lahko služi tudi kot orodje za doseganje poštene vrednosti, če želijo lastniki prodati podjetje.
Strošek za uvrstitev vrednostnih papirjev v sistem je 1500 evrov, letna pristojbina pa 800 evrov. V sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj so na voljo tudi subvencije v skupnem znesku 200.000 evrov. Železnik je priznal, da za borzo ti zneski ne predstavljajo velikega zaslužka, vidijo pa v tem produktu neke vrste nacionalni interes za razvoj tako gospodarstva kot kapitalskega trga.
Drugi produkt, ki je na voljo nadobudnim podjetnikom, je platforma skupnega financiranja (crowdfunding) Funderbeam. Gre za estonsko platformo, Ljubljanska borza pa jo v Sloveniji trži. Reševala naj bi zagate pri čezmejnem investiranju oz. nabiranju sredstev za vlagatelje in iskalce sredstev. Funderbeam združuje crowdfunding platformo, sekundarni trg in veliko bazo podatkov z analitičnimi orodji.
Ima že okoli 30.000 investitorjev iz 103 držav. Podjetje, ki želi pridobiti sredstva za razvoj podjetniške zgodbe, naredi predstavitev za širok nabor mednarodnih vlagateljev ter opredeli želeno višino sredstev. Mesec dni nato traja nezavezujoče zbiranje interesa in če se nabere dovolj sredstev, platforma npr. oblikuje namensko družbo (special purpose vehicle), v katero vlagatelji vložijo sredstva, ta pa nato vstopi v podjetje.
Vlagateljem namenska družba s pomočjo tehnologije veriženja blokov po drugi strani razdeli kriptožetone, s katerimi nato lahko trgujejo na sekundarnem trgu. Vložki se investitorjem vračajo na podlagi uspešnosti podjetniške zgodbe po načelu t. i. performance based posojila.
Da bi mala in srednja podjetja spoznala zahteve organiziranega finančnega trga, se pripravila na vstop nanj in opremila za osvajanje tujih trgov bo Ljubljanska borza marca zagnala tudi dveletni partner program izobraževalno-svetovalne narave, katerega cena bo 7500 evrov.
