"Predlog naj bi bil sprejet na aprilski seji DZ," je v izjavi za javnost po seji vlade dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Potem ko je bil predlog minuli teden umaknjen z dnevnega reda seje, so ga danes podprli soglasno, je poudarila.
Po njenih besedah predlog podpirajo tudi vsa združenja, ki jih problematika zadeva. "To je dobra popotnica za njegovo nadaljnjo obravnavo," je ocenila ministrica, ki se ne boji, da zakon ne bi bil sprejet v tem mandatu DZ.
Predlog po njenih besedah širi krog invalidov na osebe z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, da jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje. Poleg njih so vključene tudi osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in gluhoslepe osebe.
Vlada želi s širitvijo kroga upravičencev reševati problematiko mladih ljudi, pri katerih pride do hude invalidnosti pred prvo zaposlitvijo in zato ne pridobijo pravic po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je povedala ministrica. "Kdor je v službi, dobi pravice po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, medtem ko obravnavani predlog ureja pravice tistih, ki so se z invalidnostjo rodili ali pa postali invalidni pred 18. letom starosti," je pojasnila. Z zakonom pa ne bodo posegli niti na področje socialno varstvenih storitev niti na področje delovno pravne zakonodaje.
Invalidi s statusom po tem zakonu bodo imeli pravico do nadomestila za invalidnost v višini seštevka denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, kar trenutno po ministričinih besedah znaša 485 evrov. Imeli bodo tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po pokojninskem zakonu, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje pa jim bo kril proračun.
Predlog omogoča invalidom prehod v zaposlitev in po prenehanju zaposlitve ponovno izplačilo nadomestila za invalidnost. Če invalid dobiva plačo, mu bo kljub temu pripadlo nadomestilo do višine neto minimalne plače.
Novost, ki jo prinaša predlog, so podporne storitve, in sicer usposabljanje za samostojno življenje, vseživljenjsko učenje, bivanje s podporo in storitve za starejše invalide, je naštela ministrica. Storitve bodo invalidi plačevali z vrednotnicami, "vavčerji", je dejala.
Nabor storitev bo do konca leta 2019 pripravilo ministrstvo za delo v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo. V letih 2020 in 2021 bodo storitve preizkusili v praksi. Na ministrstvu si prizadevajo, da bi za preizkus storitev socialnega vključevanja v pilotnem projektu pridobili tudi evropska sredstva.
Storitve socialnega vključevanja invalidov pomenijo velik korak naprej v smeri enakopravnega in enakovrednega vključevanja najtežjih invalidov v družbo in možnost, da bivajo v okolju, iz katerega izhajajo, so poudarili na ministrstvu.
Pomenijo deinstitucionalizacijo in za razliko od socialno varstvenih storitev ne predstavljajo paketa storitev, ki jih mora uporabnik v celoti sprejeti ali zavrniti. Dajejo jim možnost izbire izvajalca podpornih storitev, osebno avtonomijo in individualne pravice, kot jih imajo drugi državljani.
Z razvojem storitev socialnega vključevanja bo Slovenija po opozorilu vlade sledila konvenciji o pravicah invalidov.
Predlog zakona je vlada nameravala obravnavati že na seji minuli teden, a ga je umaknila z dnevnega reda. Socialna zbornica Slovenije in nekatere druge organizacije, ki se pri svojem delu srečujejo z invalidi, so bile zaradi tega ogorčene. V primeru, da vlada ne bi obravnavala predloga niti danes, so napovedale protest. Predlog upošteva zadnja dognanja stroke in posodablja zastarelo ureditev, zato ga je treba čim prej poslati v obravnavo v DZ, da bo sprejet še v tem mandatu, so pozvali v torek.
