Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   Preglej komentarje članka *  

Novice

14.2.2018

Kazenski postopki med prioritetami slovenskega sodstva v tem letu

Ljubljana, 14. februarja (STA) - Izboljšanje dela na področju kazenskih postopkov bo tudi v letošnjem letu ena od prioritet slovenskega sodstva. Kot je na današnji slovesnosti ob otvoritvi sodnega leta ugotavljal predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, lani niso uspeli doseči želenih rezultatov na tem področju. Povečuje se število nerešenih zadev in čas reševanja.

"Število nerešenih zadev na kazenskem področju se zvišuje, čeprav se je pripad novih zadev zmanjšal. Čas reševanja teh zadev se večinoma podaljšuje, še posebej na specializiranih oddelkih sodišč, ki obravnavajo najzahtevnejše, najobsežnejše in najbolj zapletene zadeve," je pojasnil Florjančič.

Da gre najpočasneje prav v najpomembnejših zadevah, je pritrdil tudi generalni državni tožilec Drago Šketa, ki se je prav tako udeležil slovesnosti ob otvoritvi sodnega leta. "To so najtežje kazenske zadeve in prav te v javnosti najbolj odmevajo. Tu pričakujem nek pospešek," je dejal Šketa, ki pričakuje, da bi hitreje potekali tudi predkazenski postopki, da bi torej tudi policija preiskovala hitreje.

Marjan Pogačnik, predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer imajo tudi najbolj obremenjen specializirani oddelek, je pritrdil, da na njihovem sodišču lani niso uspeli obvladovati pripada kazenskih zadev. "Pripad se povečuje, v zadnjih štirih letih za skoraj 300 odstotkov," je navedel in dodal, da če na sodišču ne bi že pred leti uvedli nekaterih novih pristopov, bi bila situacija zdaj še slabša.

"Izključni razlog za to je pravzaprav v problematiki kazenskega sodstva, kjer se v zadnjih letih ni storilo praktično ničesar," je dejal predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča in spomnil, da je predlog za povečanje števila sodnikov na specializiranih oddelkih sodišč star že več kot eno leto, a na ministrstvu za pravosodje nanj niso niti odgovorili.

"Če ne bo takojšnjega ukrepanja, bo situacija čez leto ali dve še bistveno slabša. Apeliram, da se takoj poveča število sistemiziranih sodniških mest, da se v to vključijo tudi sodniki z drugih sodišč. Če bi se to zgodilo, smo na dobri poti, da splavamo," je dejal Pogačnik. Če se to ne bo zgodilo, se bodo tudi odmevne zadeve gospodarske kriminalitete obravnavale bistveno počasneje, kot bi pričakovala javnost, je dodal.

Florjančič je danes tudi izpostavil, da je posebna delovna skupina v minulem letu pripravila pregled možnih rešitev. Ravno konec marca bodo poročilo skupine obravnavali predsedniki sodišč in vodje kazenskih oddelkov za implementacijo njihovih priporočil.

Prioritete, ki so si jih še zastavili v sodstvu za letošnje leto, med drugim vključujejo izboljšanje kakovosti tako v delu sodnikov kot v postopkih in delu sodnega osebja. Kot ukrep je Florjančič omenil, da so vpeljali mentorstvo za nove sodnike in sodnike, ki menjajo področja dela. Posebno pozornost bodo namenili sodnemu osebju, zlasti tistim, ki se prvič srečajo z delom na področju sodstva, je naštel.

Kot pomembno prioriteto je Florjančič izpostavil tudi postopkovno pravičnost. Zastavili so si, da bi ob upoštevanju načela postopkovne pravičnosti zagotovili še kakovostnejše sodne odločbe "v jeziku, razumljivem tudi običajnim ljudem".

Poleg izboljšanja na področju kazenskih postopkov je predsednik vrhovnega sodišča izpostavil, da bo letos še bolj obremenjeno tudi upravno sodstvo, predvsem zaradi reševanja upravnih sporov zaradi verifikacije deviznih vlog varčevalcem podružnic Ljubljanske banke v Sarajevu in Zagrebu po novem zakonu o načinu izvršitve sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić. Do konca minulega leta je bilo po navedbah Florjančiča vloženih že preko 38.300 zahtevkov, upravno sodišče pa je dotlej prejelo 989 tožb.

Želijo si tudi doseči, da bi vrhovno sodišče postalo precedenčno sodišče. Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi ima namreč odločilno vlogo pri zagotavljanju enotne sodne prakse z odpravljanjem morebitnih neskladij, ki se ugotovijo v odločitvah sodišč, je pojasnil Florjančič. Da bi to dosegli, nameravajo letos med drugim ustanoviti posebno raziskovalno in analitsko službo pri vrhovnem sodišču, ki bi okrepila razsojanje na vrhovnem sodišču.

Florjančič je nanizal še nekaj sodne statistike iz minulih let. Število nerešenih zadev na slovenskih sodiščih je tudi lani upadlo. Če je bilo še leta 2013 nerešenih preko 300.000 zadev, je bilo lani nerešenih 160.000 zadev. Ugodni trendi so tudi pri reševanju starejših zadev, med katerimi število nerešenih upada. Spreminja pa se struktura nerešenih zadev - povečuje se namreč število nerešenih pomembnejših, predvsem zemljiškoknjižnih zadev.

Zmanjšal se je čas reševanja manj pomembnih zadev, a čas reševanja pomembnejših zadev ostaja 7,7 meseca, je priznal prvi med slovenskimi sodniki. V delu je bilo lani več kot en milijon zadev, je nanizal Florjančič.

Opozoril je na zmanjševanje števila sodnikov v zadnjih letih: lani je bilo sodnikov 890, leta 2016 jih je bilo še 900, leta 2013 pa celo 967. "To se nakazuje kot doseganje dna še vzdržnega zniževanja števila sodnikov. Sploh glede na nove pristojnosti, ki nam jih nalaga zakonodaja, in vse večjo zahtevnost obravnavanih zadev," je še opomnil.

Današnje slovesnosti ob otvoritvi sodnega leta so se med drugim udeležili tudi predsednik Sodnega sveta Marko Novak, minister za pravosodje Goran Klemenčič, državni odvetnik Jurij Groznik in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek.

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2018

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar