Banke v območju skupne valute so v zadnjih letih obseg slabih posojil sicer zmanjšale za okoli 200 milijard evrov, a bi morale po besedah Nouyeve trenutne dobre gospodarske razmere izkoristiti za njihovo dodatno krčenje.
"Banke morajo dobre čase izkoristiti za zmanjšanje obsega slabih posojil. Ti dobri časi so zdaj," je po poročanju tujih tiskovnih agencij pripomnila na letni novinarski konferenci SSM. Za marec je napovedala objavo novih smernic za zniževanje slabih posojil, ki po njenih pojasnilih najedajo dobičke, bankam pa preprečujejo, da bi finančne vire uporabile bolj produktivno in v večji meri podpirale realni sektor. Ustvarjajo tudi negotovost v sektorju.
Nouyeva je sicer pozitivno ocenila splošni razvoj dogodkov v bančnem sistemu. "Razmere so dobre, banke so naredila velike korake v smeri večje odpornosti na krize," je ocenila Francozinja.
Vseeno pa je pred bančnimi ustanovami po njenem prepričanju še kar nekaj izzivov. Banke morajo tako po njenih besedah znižati stroške in zvišati dobičkonosnost, pri čemer pa "upravljanje s tveganji ni področje za zniževanje stroškov".
Opozorila je, da so ameriške banke po krizi svojo dobičkonosnost okrepile hitreje kot evropske. "Za dvig dobičkonosnosti morajo določene banke narediti več. Svoje bilance morajo očistiti," je zatrdila. "Najti morajo pravo ravnovesje med tveganjem in dobički," je dodala.
Evropska centralna banka je sicer konec januarja napovedala, da bo v navezi z Evropskim bančnim organom (Eba) in nacionalnimi nadzorniki letos v okviru vseevropskega pregleda opravila obremenitvene teste v 37 bankah, ki zaležejo za 70 odstotkov bilančne vsote bank v evrskem območju. Med temi ni slovenskih. Rezultati bodo objavljeni v začetku novembra. Poleg tega bo ECB skupaj z nacionalnimi nadzorniki sama opravila teste za tiste manj pomembne bančne ustanove, ki ne bodo del vseevropske vaje.
Nouyeva je sicer danes tudi pozvala vse banke, ki nameravajo po dokončnem izstopu Velike Britanije iz EU svoje sedeže preseliti iz londonskega Cityja v evrsko območje, da čim prej zaprosijo za licenco ECB. "To bi morale dejansko že storiti," je opozorila in kot skrajni rok omenila konec drugega četrtletja letos.
Mehanizem SSM je za nadzor 119 velikih bank v evrskem območju v veljavi od novembra 2014, skupno pa v njegovem okviru deluje 1500 uslužbencev ECB in nacionalnih bančnih nadzornikov. V Sloveniji so pod neposrednim nadzorom ECB NLB, Nova KBM in Abanka, za druge manj pomembne banke pa se nadzor izvaja posredno prek Banke Slovenije.
