Zahodni Balkan je geografsko del Evrope, delili bomo skupno prihodnost - to je ključno politično sporočilo, je ob predstavitvi nove strategije poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.
"Danes potrjujemo, da so vrata naše unije odprta za Zahodni Balkan, ki je že enklava, obkrožena z EU, in da je naša ponudba iskrena," pa je poudaril komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn.
Širitev je bila vrsto let v senci kriz, zlasti finančne in migracijske, ter brexita. Notranje utrjena EU pa je proti koncu lanskega leta ob prehodu iz kriznega v običajno delovanje začela poudarjati, da bo to leto okno priložnosti za Zahodni Balkan.
Nekateri diplomatski viri strategijo opisujejo kot "popravni izpit" EU, ki da je končno le spoznala, da je potreben proaktivnejši pristop, saj se sicer tam krepijo vplivi Rusije, Kitajske in Turčije.
Komisar Hahn sicer v odzivu na vprašanja v povezavi z vplivi Rusije in Kitajske poudarja, da bi morala biti EU bolj samozavestna. Avstrija vlaga v Srbijo štirikrat več kot Rusija.
Regija je ključna pri soočanju z migracijskimi izzivi, kar je pokazala migracijska kriza leta 2015, in na sploh geostrateško pomembna za unijo, ki noče nestabilne soseščine.
"Vlaganje v stabilnost in blaginjo Zahodnega Balkana pomeni vlaganje v varnost in prihodnost naše unije," poudarja predsednik komisije Jean-Claude Juncker.
Z novo strategijo EU torej potrjuje, da evropska perspektiva velja za vseh šest držav na Zahodnem Balkanu: Črno goro, Srbijo, Makedonijo, Albanijo, BiH in Kosovo, ki so sicer na različnih postajah na poti v unijo.
Najdlje sta Črna gora in Srbija, ki se že pogajata. Za ti vodilni državi v procesu je v strategiji omenjena letnica 2025 kot perspektiva za prihodnjo širitev, ki pa se po navedbah komisije ne sme razumeti kot rok.
Zaradi slabe izkušnje s slovensko-hrvaškim sporom o meji strategija vključuje tudi sporočilo, da EU v prihodnje ne bo uvažala dvostranskih sporov držav v regiji.
"Vse države se morajo nedvoumno zavezati, z besedo in dejanji, da bodo premostile zapuščino preteklosti z doseganjem sprave in reševanjem odprtih vprašanj, zlasti sporov o meji, precej pred pristopom k EU," poudarja komisija v današnjih dokumentih.
"Če spori o meji niso rešeni dvostransko, jih morata strani brezpogojno predati zavezujoči in končni mednarodni arbitraži, katere razsodbe morata obe strani v celoti izvajati in spoštovati pred pristopom," piše v strategiji.
Prav tako v strategiji piše, da bo Evropska komisija namenila posebno pozornost procesu reševanja teh sporov in, če bo to primerno, zagotavljala podporo.
Juncker ob tem opozarja na odgovornost Slovenije in Hrvaške v povezavi s širitvenim procesom in krepi političen pritisk na državi, naj vendarle rešita spor o meji. Nekateri neuradni viri celo izpostavljajo, da lahko spor Slovenije in Hrvaške, če ne bo rešen zelo kmalu, ubije zagon v širitvenem procesu.
Še nekaj sporočil je v strategiji, ki izpostavljajo pomen dobrososedskih odnosov, na primer da države ne smejo zlorabljati odprtih vprašanj v pristopnem procesu EU in da morajo vodilni v procesu podpirati, ne kvariti prizadevanj svojih sosed.
V tem kontekstu je v strategiji izpostavljeno vprašanje Kosova, ki ima poseben status, saj pet članic EU - Španija, Romunija, Slovaška, Grčija in Ciper - ne priznava njegove samostojnosti.
Celovit in pravno zavezujoč dogovor o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino je nujen in ključen za napredek Srbije in Kosova na njuni evropski poti, piše v strategiji.
EU sicer v novi širitveni strategiji opredeljuje šest nosilnih pobud s 57 konkretnimi ukrepi v pomoč regiji pri uresničevanju reform v vzajemnem interesu v obdobju 2018-2020.
Pobude se nanašajo na vladavino prava, sodelovanje na področju varnosti in migracij, povezanost regije, digitalni razvoj, vključno z zniževanjem stroškov za gostovanje v tujih mobilnih omrežjih, ter na spravo in dobrososedske odnose.
Med nujnimi reformami unija znova izpostavlja vladavino prava, temeljne pravice in upravljanje, pravosodje, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter gospodarske reforme.
V podporo regiji komisija v strategiji predlaga tudi postopno krepitev financiranja v okviru predpristopne pomoči (Ipa) do leta 2020. Po neuradnih navedbah bi lahko nekaj denarja v regijo preusmerili iz sredstev, ki so predvidena za Turčijo.
Strategija izpostavlja tudi potrebo po tem, da se EU tako z institucionalnega kot finančnega vidika pripravi na sprejem novih članic, potem ko bodo te izpolnile pogoje za članstvo.
Ob predstavitvi strategije v Bruslju izpostavljajo, da je EU največja trgovinska partnerica regije z 80 milijoni prebivalcev - v letu 2016 je trgovinska menjava znašala 43 milijard evrov.
Zahodni Balkan tako spet dobiva pozornost unije. Strategija je prvi korak. Juncker bo konec meseca obiskal vseh šest držav. Aprila bo komisija predstavila poročila o njihovem napredku. Maja bo v Sofiji prvi vrh EU in Zahodnega Balkana po solunskem leta 2003.
