Po besedah Deisingerja gre pri komentarju za obsežno delo na 967 straneh, ki je od njega zahtevalo izreden napor. Zanj je bilo namreč potrebnih več mesecev dela z računalnikom vsak dan od jutra do polnoči.
Komentar posebnega dela kazenskega zakonika (KZ-1) je zasnoval na lastnih stališčih do posameznih pravnih vprašanj, pri čemer, kot pravi, ni mogel mimo svojega devetletnega dela na ustavnem sodišču kot ustavni sodnik. "Tako sem vsak proučil tudi z vidika ustavnopravne presoje," je dejal.
Njegov cilj je bil, da s komentarjem pripomore k enotni sodni praksi. Komentar sicer nikakor ni njegov prvi, saj je leta 1981 že izdal komentar takratnega kazenskega zakonika, po osamosvojitvi pa komentar posebnega dela kazenskega zakonika.
Pojem enotne sodne prakse po njegovih besedah pomeni, da se sodišča ob enakih pravnih vprašanjih odločajo enako ne glede na to, za katero sodišče gre, kot tudi, da se odločitve enake ne glede na osebnost obdolžencev oziroma različnost njihovih osebnih okoliščin. Sodišča so sicer pri svojem odločanju neodvisna, a vendar od stališč vrhovnega sodišča, ki oblikuje sodno prakso, ne morejo odstopiti, če za to nimajo utemeljenih argumentov, je dejal.
Za kazenski zakonik je Deisinger prepričan, da gre za zakon, ki se ga lahko spreminja le s tresočo roko, čemur pa vse novele trenutno veljavnega kazenskega zakonika iz leta 2008, bilo jih je pet, po njegovi oceni niso sledile. Kot eno zanj nesprejemljivih ureditev je ocenil 166. člen zakonika, ki predvideva objektivno odgovornost izdajatelja ali tiskarja publikacije za objavo kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. "Gre za nepotreben relikt stare ureditve," je dejal in dodal, da bi šlo lahko v tem primeru za objektivno odgovornost le, če bi bil dokazan naklep.
Za področje kazenskega pregona pa ocenjuje, da bi moralo predvsem tožilstvo dvigniti kakovost obtožnih aktov, predvsem ko gre za opise kaznivih dejanj.
Komentar kazenskega zakonika stane 219 evrov, prinaša pa kazalo, predgovor, besedilo splošnega dela kazenskega zakonika, komentar posebnega dela kazenskega zakonika kot osrednji del, besedilo zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ter seznama literature in pravnih predpisov, ki so povezani s kazenskim zakonikom. Komentarju vsakega posameznega člena kazenskega zakonika sta dodana sodna praksa in literatura, ki se nanašata nanj. Delo naj bi bilo uporabno tako za tiste, ki se s kazenskim pravom šele seznanjajo kot za izkušene kazenske pravnike.
