Širitev je bila vrsto let v senci kriz, zlasti finančne in migracijske, ter brexita. Notranje utrjena EU je proti koncu lanskega leta ob prehodu iz kriznega v običajno delovanje začela poudarjati, da bo to leto okno priložnosti za Zahodni Balkan.
Nekateri diplomatski viri strategijo opisujejo kot "popravni izpit" EU, ki da je končno le spoznala, da je potreben proaktivnejši pristop, saj se sicer tam krepijo vplivi Rusije, Kitajske in Turčije. Poleg tega je regija ključna pri soočanju z migracijskimi izzivi in na sploh geostrateško pomembna za unijo, ki noče nestabilne soseščine.
Z novo strategijo naj bi EU potrdila, da evropska perspektiva velja za vseh šest držav na Zahodnem Balkanu: Črno goro, Srbijo, Makedonijo, Albanijo, BiH in Kosovo, ki so na različnih postajah na poti v unijo. Najdlje sta Črna gora in Srbija.
V strategiji je pričakovati letnico 2025 kot perspektivo za prihodnje širitve, ki se po navedbah bruseljskih virov nikakor ne sme razumeti kot rok za naslednjo širitev.
Zaradi izkušnje s Slovenijo in Hrvaško naj bi strategija vključevala tudi sporočilo, da bodo morale države v regiji rešitve za odprta vprašanja meje poiskati pred vstopom v unijo; če to ne bo mogoče dvostransko, pa z mednarodno arbitražo, katere razsodbe bo treba tudi v celoti uresničiti pred vstopom.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v začetku januarja opozoril tudi na odgovornost Slovenije in Hrvaške v povezavi s širitvenim procesom. Nekateri neuradni viri celo opozarjajo, da je spor Slovenije in Hrvaške težko breme za Zahodni Balkan ter da lahko, če ne bo rešen zelo kmalu, ubije zagon v procesu.
EU naj bi v novi strategiji opredelila tudi niz pobud v pomoč regiji pri uresničevanju reform, zlasti za izboljšanje konkurenčnosti in povezljivosti, regionalnega sodelovanja, dobrososedskih odnosov in sprave ter vladavine prava.
