Kot so za STA pojasnili na skladu, so se za pritožbo odločili zaradi dvoma v pravilnost izvedeniškega mnenja, ki je bilo izdelano v okviru postopka in mu je sodišče v celoti sledilo. "Glede na dejstvo, da še ne obstaja sodna praksa instančnih sodišč, ki bi se opredelila do ustreznosti v izvedeniškem mnenju zavzetih pristopov ugotavljanja izgubljene koristi iz naslova gospodarjenja z gozdovi, je bilo ocenjeno, da je vložitev pritožbe smiselna," so zapisali.
V prvotnem sojenju je sicer sodišče novembra 2015 nadškofiji prisodilo 11,2 milijona evrov odškodnine, a je višje sodišče decembra 2016 sodbo razveljavilo in odredilo ponovno sojenje.
V ponovljenem postopku je sodišče nadškofiji prisodilo še za 6,2 milijona evrov več odškodnine kot prvič. Sklad bi moral tako, če bi takšna sodba postala pravnomočna, nadškofiji plačati 17,4 milijona evrov odškodnine, poleg tega pa še okoli 11 milijonov evrov zamudnih obresti in 422.000 evrov pravdnih stroškov. Ker je 9,2 milijona evrov nespornega dela odškodnine že plačal, bi moral nadškofiji tako nakazati še nekaj več kot 20 milijonov evrov. A kot rečeno, sodba še ni pravnomočna, saj se je sklad nanjo pritožil.
