Pobuda vlade za sklenitev sporazuma z Madžari je označena s stopnjo tajnosti zaupno, zato bo torkova seja odbora DZ za zunanjo politiko za javnost zaprta. Slovenija in Madžarska se glede sodelovanja pri projektu drugi tir pogovarjata že dlje časa, a po zagotovilih državnega sekretarja Jureta Lebna ne gre za pogajanja, saj vlada za to potrebuje zeleno luč pristojnega odbora.
Proces pogovorov z Madžari zaenkrat poteka stran od oči javnosti, a to po Lebnovih besedah ni nekaj novega. Da gre za običajno prakso pri tovrstnih poslih, je večkrat pojasnil tudi premier Miro Cerar. Oba sta sicer zagotovila, da bo sporazum, takoj ko bo sklenjen, predstavljen javnosti in poslancem, slednji pa bodo tudi tisti, ki bodo zapečatili njegovo usodo.
Sodelovanje Madžarov v projektu je sicer eden od dejavnikov pri projektu, ki najbolj razburja del poslancev in javnosti. V medijih so se namreč pojavile informacije, da je vlada za vstop Madžarov v projekt pripravljena odpreti koncesijsko pogodbo z Luko Koper, kar pa na ministrstvu za infrastrukturo zanikajo.
"Ne pogovarjamo se o obremenjevanju koncesijskega območja, odpiranju koncesijske pogodbe, dela na katerihkoli storitvah, ki bi bile kakorkoli v škodo dejavnosti Luke Koper, ne pogovarjamo se o lastništvu Luke Koper, niti se ne pogovarjamo o lastništvu infrastrukture," je večkrat poudaril Leben, ki je tudi vodja projekta drugi tir.
Tudi Cerar je zagotovil, da pogovori z Madžari potekajo v okvirih, "ki nikjer ne gredo v škodo Luke Koper ali njenih delavcev". Pri tem je poudaril, da mnogi nagajajo in poskušajo v Luki Koper strašiti, a se je vse, kar so počeli do sedaj, izkazalo za neresnično.
Med najglasnejšimi nasprotniki sodelovanja Madžarov pri drugem tiru je opozicijska stranka Levica. Vlado so že večkrat pozvali, naj pogovore z Madžari prekine, od ministrstva pa zahtevali pripravo načrta izvedbe projekta brez njihovega sodelovanja.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je pojasnil, da Slovenija Madžarsko vidi kot partnerja pri projektu. Na tem so zasnovali tudi koncept financiranja, zapisanega v zakonu, ki je bil podlaga za prijavo za evropska sredstva, je pojasnil. Na razpisu je bil drugi tir med Divačo in Koprom prepoznan kot eden prioritetnih projektov v EU, je ob še tem spomnil minister.
Pomen sodelovanja več držav v projektih je izpostavila tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Po njenih besedah Evropska komisija spodbuja čim bolj stabilne finančne konstrukcije, če so v te vključene tudi potencialne stranke, seveda to zagotavlja večjo stabilnost pri realizaciji projekta.
"Odločitev, kdo bodo njeni partnerji pri zapiranju finančne konstrukcije, je povsem na strani Slovenije, a je vsako sodelovanje, ki gre v smeri koridorskega sodelovanja, toliko bolj zaželeno na ravni EU," je poudarila komisarka.
Evropska komisija je projektu drugi tir namenila dva različna svežnja evropskih sredstev. Za pripravljalna dela je država junija lani iz instrumenta za povezovanje Evrope (Cef) dobila 44,3 milijona evropskih sredstev, sporazum pa je bil podpisan oktobra.
Drugi sveženj je 109 milijonov evrov v okviru kombiniranega, t.i. blending razpisa, prav tako v sklopu mehanizma Cef. Pri slednjem velja splošno načelo, da je evropski denar namenjen spodbujanju dodatnih vlaganj iz različnih virov. Pravilo pa je, da je treba 12 mesecev po podpisu sporazuma doreči finančno konstrukcijo. Če ta ni zaprta, je denar izgubljen.
Slovenija sicer v Bruslju usklajuje pogodbo za financiranje iz blending razpisa. Kot je pojasnil Leben, je stališče Slovenije, da bo besedilo narejeno tako, da bomo, tudi če strateški partner izstopi iz projekta, še vedno lahko črpali evropska sredstva.
Viru blizu komisije pojasnjujejo, da priprave za podpis sporazuma dobro napredujejo in bi bil lahko podpisan v naslednjih tednih ali mesecih, po Lebnovih ocenah aprila.
Tudi Bulčeva upa, da bo sporazum podpisan še to pomlad. Za Evropsko komisijo je pomembno, da je finančna konstrukcija projekta zaprta. Če se finančna konstrukcija ne zapre, so evropska sredstva izgubljena, je opozorila.
Madžari bi v projektu sodelovali z do 200 milijoni evrov kapitalskega vložka v projektno podjetje 2TDK, ki ga je za realizacijo drugega tira ustanovila vlada. V Levici so prepričani, da bi bila vključitev tujega kapitala v projekt škodljiva in nepotrebna. Menijo, da lahko Slovenija drugi tir zgradi sama in s tem ohrani tako infrastrukturo kot prihodke od njene uporabe.
Gašperšič medtem poudraja, da Slovenija s sodelovanjem Madžarske ne dobi samo finančnega vložka, ampak partnerja, ki bo v Luko Koper prinašal promet. Na ta način bomo po ministrovih besedah krepili koridor, ki se preko Madžarske širi v zaledne države še naprej.
Kje bi Slovenija dobila manjkajočih 200 milijonov evrov, če bi Madžarska odstopila od sodelovanja pri projektu, še ni znano. Leben je pojasnil, da bi morala Slovenija sama zagotoviti del manjkajočega vložka iz proračuna ali kakšnega drugega vira. Ker sta proračuna za 2018 in 2019 že zaprta, bi to lahko pomenilo, da drugi projekti, kot so denimo tretja razvojna os in različne obvoznice, ne bi mogli biti izvedeni.
Na ministrstvu upajo, da bo odbor v torek pogajanjem Madžari prižgal zeleno luč, sporazum pa bi bil lahko nato po Gašperšičevih besedah oblikovan razmeroma hitro. Meddržavni sporazum bodo na koncu potrjevali poslanci.
Sodelovanje Madžarske in Slovenije pri drugem tiru pa ni edina neznanka pri projektu. Nejasna namreč ostaja tudi usoda zakona o drugem tiru, ki ga je za projekt pripravila vlada. Zakon je septembra prestal referendum, a izid glasovanja na vrhovnem sodišču izpodbija pobudnik referenduma Vili Kovačič.
Pri presoji Kovačičeve pritožbe se je vrhovno sodišče obrnilo na ustavnega, saj so vrhovni sodniki ocenili, da so deli zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče jim je ta teden pritrdilo, odločitev o veljavnosti referenduma o zakonu o drugem tiru pa so prepustili vrhovnemu sodišču.
Zakonodajne zaplete v Sloveniji spremljajo tudi v Bruslju. Viri blizu komisije pravijo, da načeloma ni razumeti, da bi odločitev ustavnega sodišče vplivala na podpis sporazuma o črpanju evropskih sredstvih, a se bo morala komisija posvetovati z oblastmi v Sloveniji. Uveljavitev zakona o drugem tiru sicer ni pogoj za črpanje sredstev, ki jih je Slovenija pridobila na blending razpisu.
