Podatek o spornem nakupu je prišel do preiskovalcev z anonimno prijavo. "Obravnavali smo jo kot kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic," so po poročanju TVS sporočili z ljubljanskega tožilstva. Državna revizijska komisija je po besedah njenega predsednika Boruta Smrdela zadevo nato posredovala sodišču.
UKC Ljubljana je dobavitelja Interexport na javnem razpisu za dobavo laboratorijske opreme v vrednosti 636.000 evrov letno izbralo leta 2007. Pogodbo so v skladu z razpisnimi pogoji tri leta kasneje podaljšali za dodatna tri leta. Po izteku tega obdobja pa je UKC Ljubljana posel Interexportu zagotavljal še naprej brez novega javnega razpisa.
Kot je poročala TVS, sodišče ni sprejelo pojasnil Vrhunca, da je za zamik odgovorno ministrstvo za zdravje, ker da so čakali na odločitev o selitvi laboratorijev v nov objekt ljubljanske urgence.
Po podatkih, ki so jih iz UKC Ljubljana posredovali za oddajo Tarča na TVS, je v štirih letih od poteka zakonitih pogodb podjetje Interexport dobilo za 3,9 milijona evrov poslov. Podatki o cenah Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije pa kažejo, da so bili nekateri artikli za UKC Ljubljana bistveno dražji od primerljivih, ki so jih v tem času drugi dobavitelji prodajali drugim bolnišnicam.
Celoten posel so kot problematičen izpostavili tudi v poročilu Računskega sodišča, objavljenem v sredo. Računsko sodišče je v reviziji poslovanja UKC Ljubljana v letih 2014 in 2015 sicer ugotovilo pomembne kršitve zakona o javnem naročanju. Med drugim je UKC Ljubljana nabavljal medicinsko opremo in material mimo javnega razpisa, izločal je popolne ponudbe in ni izločal nepopolnih ponudb, pri pridobivanju in upravljanju z medicinsko opremo pa je bil neučinkovit.
Po objavi povzetkov poročila je Vrhunec, ki je bil v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana večino časa, na katerega se nanaša revizija računskega sodišča, STA poudaril, da so postopki nabave v UKC Ljubljana v času njegovega vodenja tekli zakonito. Sam da je podpisoval pogodbe, sklenjene na podlagi javnih razpisov, bistveno več je bilo naročilnic, ki so jih podpisovali pa poslovni direktorji klinik.
V nocojšnji oddaji Tarča na TVS je Vrhunec potrdil, da je kazen že plačal. Ocenil je, da je bila ta previsoka, češ da je sodnici natančno razložil, zakaj v njegovem primeru ni šlo za malomarnost. Po njegovih navedbah je bilo UKC Ljubljana zagotovljeno, da bodo v roku leta dni dobili novo urgenco, kar se ni zgodilo. "Če bi šli tisti trenutek v razpis, bi ogrozili delovanje največje urgence v državi," je Vrhunec utemeljil podpis aneksa s podjetjem Interexport. Vztrajal je, da so naredili vse, kar je bilo tisti hip najboljše za delovanje urgence in za bolnike.
Zaradi drobljenja javnih naročil pa je po informacijah Tarče kazen doletela tudi Splošno bolnišnico dr. Franca Derganca Nova Gorica ter njeno direktorico Natašo Fikfak, ki je prav minuli teden podala odstopno izjavo. Po sodbi, ki sicer še ni pravnomočna, bi morala bolnišnica plačati 375.000 evrov kazni, Fikfakova pa 7500 evrov kazni.
