"Radiotelevizija Slovenija v letu 2018 zagotovo ne bo mogla poslovati samo z razpoložljivimi rednimi sredstvi," je na težko finančno situacijo nacionalne RTV-hiše opozoril njen generalni direktor Igor Kadunc. Ob tem je spomnil, da je ustavno sodišče ustrezno financiranje javne radiotelevizije določilo za ustavno kategorijo.
Težave s tekočim poslovanjem zavod po Kadunčevih besedah že več let zapored rešuje s postopno prodajo kapitalskih naložb, ki pa jih bo ob nespremenjenih pogojih slej ko prej zmanjkalo. Pojasnil je, da v zavodu ni ostalo veliko prostora za dodatno varčevanje, "drastični rezi" pa kljub težki finančni situaciji zaenkrat vendarle še niso nujni.
"Če bo zavod še naprej posloval kot doslej, se mu obeta katastrofa," je na težave s poslovanjem opozoril tudi predsednik nadzornega sveta Radiotelevizije (RTV) Slovenija Peter Grašek. Za razliko od Kadunčeve ocene ima zavod po njegovem mnenju še veliko neizkoriščenih rezerv. Dodal je, da bi se zato zavod moral najprej sam reformirati.
Namestnica predsednika programskega sveta zavoda Jelka Stergel je ocenila, da je kriza RTV Slovenija v veliki meri posledica neustrezne medijske zakonodaje. Ob tem je poudarila, da pa tudi ustrezna nacionalna zakonodaja ne bo rešila vseh težav, saj Slovenija deli usodo evropskega in svetovnega medijskega prostora, ki se sooča z velikimi pritiski.
Nasploh je kar nekaj razpravljavcev aktualni vladi očitalo neuresničene obljube v zvezi s posodobitvijo medijske zakonodaje, vključno z zakonom o RTV Slovenija. Predsednik parlamentarnega odbora za kulturo, poslanec SMC Dragan Matić je pritrdil očitkom in dejal, da se na področju medijske politike izteka "mandat zamujenih priložnosti".
Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem pa je bila kritična tako do vladne politike kot do vodstva radiotelevizije. Na Kadunca je naslovila vprašanje, kaj je zavod storil za krepitev zavezništva z javnostjo, ki mu bi bila v oporo pri soočanju s pritiski politike. Vodstvu je očitala, da še posebej pozablja na mlado publiko.
Uvodni predavanji na današnjem dobro obiskanem posvetu sta sicer pripadli Marku Milosavljeviću s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani ter poznavalcu politik javnih medijev Borisu Bergantu. Predstavila sta globalne izzive, s katerimi se sooča tako nacionalna kot globalna medijska krajina ter kakšen je položaj javnih RTV-servisov.
Milosavljević je na seznam ključnih odprtih vprašanj uvrstil medijsko koncentracijo, novo opredelitev medijev, pomoč javnim medijem, prilagoditev medijev "novi digitalni stvarnosti" in odzive na predloge Evropske komisije. Posebej je izpostavil problem "dvojnega sistema" - medtem ko so množični mediji podvrženi dokaj strogi regulaciji, pa družbeni mediji, kot sta Facebook in YouTube ter njima podobne platforme, še naprej ostajajo brez ustreznega nadzora.
Za preživetje javnih RTV-servisov je po Bergantovih besedah nujno potrebna "javna podpora in močna promocija". Opozoril je, da se oblike financiranja javnih radiotelevizij neizogibno spreminjajo, treba pa se je boriti za njihovo postopnost. Dodal je, da se kot ena od alternativnih oblik njihovega preživetja ponuja tudi javno-zasebno partnerstvo.
Tudi Bergant je poudaril, da je za obstoj javnih RTV-servisov nujno "zavezništvo z javnostjo in ne s politiko".
