Vodja gibanja Davkoplačevalci se ne damo in pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič je novembra na vrhovno sodišče vložil pritožbo zoper poročilo Državne volilne komisije o izidu referenduma o zakonu o drugem tiru, vrhovni sodniki pa so slab mesec pozneje postopek prekinili in v ustavno presojo vložili dva referendumska zakona.
Kot je na današnji seji pojasnila Katarina Kralj iz parlamentarne zakonodajno-pravne službe, je vrhovno sodišče ocenilo, da naj bi bila dva predpisa referendumske zakonodaje protiustavna. Glede zakona o referendumu in ljudski iniciativi je glavni očitek vrhovnega sodišča po besedah Kraljeve ta, da vsebuje protiustavne pravne praznine in da s tem ne zagotavlja učinkovito izvrševanje pravice sodnega varstva pravice glasovanja na referendumu.
V zakonodajno-pravni službi menijo, da očitki ne držijo, pri čemer je Kraljeva med drugim izpostavila, da je ustavno sodišče lani že sprejelo razlago glede referendumskega spora. Ustavnemu sodišču predlagajo, da zahtevo v tem delu zavržejo.
Glede šestega ostavka četrtega člena zakona o volilni in referendumski kampanji, ki govori o financiranju vladne kampanje, pa vrhovno sodišče meni, da je izpodbijana določba v neskladju s pravico do poštenega referendumskega postopka, ker odločitev vlade, da porabi javna sredstva v kampanji prepušča njeni prosti pravno nevezani presoji.
V zakonodajno-pravni službi ocenjujejo, da je pravica vlade do organiziranje referendumske kampanje in do porabe omejenih proračunskih sredstev izhaja iz ustavnih pristojnosti vlade, zlasti zakonske iniciative.
Vlada je v praksi glavna predlagateljica zakonov, zato je po naravi zainteresirana za izid referenduma, je še dodala Kraljeva in dodala, da je treba tako vladi omogočiti, da sodeluje v zakonodajnem postopku, katerega del je tudi referendum. Vlada za to po njenih besedah potrebuje določena sredstva, ki pa jih kot oseba javnega prava ne more pridobivati drugje kot v proračunu. V tem delu zakonodajno-pravna služba DZ ustavnemu sodišču predlaga, da zahtevo zavrne.
Odbor je po krajši razpravi mnenje z devetimi glasovi za in šestimi proti potrdil. Današnje seje se je udeležil tudi Kovačič, ki pa na seji ni imel besede. Poslanca SDS Ana Bah Žibert in Vinko Gorenak sta sicer predlagala, da bi Kovačič poslancem predstavil svoje stališče, a predsednik odbora Dušan Verbič njunega predloga ni dal na glasovanje.
Kovačič je še pred sejo sporočil, da bo skupaj s "prizadetimi krajani Črnega Kala" vložil tudi zahtevo za presojo ustavnosti zakona o drugem tiru. "Zadevo sem že prijavil v Bruselj Evropski komisiji zaradi kršitve Nature 2000, korupcijskega tveganja in zaradi kršitve EU direktive o varstvu konkurence. V to sem prisiljen, ker domače institucije ne delujejo," je zapisal v sporočilu za javnost.
Anita Koleša iz SMC je izpostavila, da se je pod istimi zakonodajnimi pravili v preteklosti izpeljalo že več referendumov, ki so bili zakoniti in ustavni, tokrat pa se pod vprašaj postavljajo zadeve, ki se prej niso. Njen strankarski kolega Jani Möderndorfer pa je ocenil, da Kovačič o referendumski zakonodaji ne bi polemiziral, če bi bil rezultat referenduma drugačen.
Kovačič po Möderndorferjevem mnenju tudi ne nasprotuje dejstvu, da vlada uporablja javna sredstva za kampanjo, temveč izhaja iz mnenja, da če dobijo oni, zakaj ne dobi še on. Kakšen denar pa lahko vlada še porablja, če ne davkoplačevalskega, kje ga lahko dobi, v Republiki srbski ali kje, je vprašal poslanec.
Bah Žibertovi se je zdelo "zelo nepošteno", da Möderndorfer v razpravi obračunava s Kovačičem, ki pa nima besede in se ne more braniti. Ob tem je izpostavila, da lahko po drugi strani civilna iniciativa denar dobi le iz lastnih žepov.
