Zunanji minister je še pred začetkom seje OZP, ki je sicer potekala za strogo zaprtimi vrati, napovedal, da bodo poslancem v okviru seznanitve z vsemi aktivnostmi v zvezi z implementacijo arbitražne razsodbe pojasnili tudi priprave na vložitev tožbe proti Hrvaški na Sodišče EU.
"Tožbo bomo predložili najprej Evropski komisiji po 259. členu Pogodbe o delovanju EU in kasneje na Sodišče EU v Luxembourgu," je povedal minister.
Vse gradivo naj bi Evropski komisiji posredovali do konca februarja. Komisija bo imela nato čas do treh mesecev, da se odloči, ali bo prevzela postopek ali pa ga bo prepustila Sloveniji, da ga nadaljuje pred Sodiščem EU, je razložil minister.
Podobno je po koncu seje OZP napovedal tudi premier Miro Cerar. "Najbolje bi pa bilo, če bi Hrvaška pristala na implementacijo, da ne bi bili takšni koraki potrebni," je predlagal premier.
Hrvaško zunanje ministrstvo se je zatem odzvalo, da ne vidijo nobenega razloga za slovensko tožbo na Sodišču EU. Če bo Slovenija to naredila, pa bo Hrvaška ustrezno odgovorila, so napovedali.
Kot so zatrdili, Hrvaška ne krši evropske zakonodaje s svojo odločitvijo, da ne bo sprejela arbitražne razsodbe, posledično pa niti njene implementacije. Dodali so, da so jasni razlogi, zakaj je Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka.
Tudi predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je poudaril, da ne vidi temeljev za slovensko tožbo proti Hrvaški, ker "Hrvaška ne krši niti enega elementa pravnega redu EU".
Podporo aktivnostim Slovenije pri izvrševanju arbitražne odločitve je sicer izrekel tudi prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša in sejo OZP je označil za koristno. "Če kaj, smo mislim da uspeli poenotiti vladno politiko glede tega vprašanja," je dejal.
Podaril je, da ostaja tudi enotnost slovenske politike iz samega začetka, "da je arbitražni sporazum dejstvo, mimo katerega ne moremo". "So pa seveda razlike v oceni, koliko je to za Slovenijo dobro ali ne," je hkrati dodal.
Povedal je, da so poslanci slišali "nekaj koristnih informacij iz raznih pogovorov, ki omogočajo nekoliko boljši pregled nad situacijo". "Ključno je to, da se ne vzbuja prevelikih pričakovanj. Drugič, da je Slovenija dosledna in da vlada govori z enakim jezikom, da se tu ne zaletavamo z raznimi blokadami. In da znamo našim sogovornikom stvari tudi pojasniti in da se nekaj naučimo tudi iz preteklih izkušenj," je povzel.
Tako Cerar kot Erjavec sta se zavzela za aktivnejšo vlogo Evropske komisije pri tem, da se Hrvaško prepriča v spoštovanje arbitražne odločitve. Cerar je izrazil pričakovanje, da bo bodisi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker bodisi prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans "ponudil neke konkretne možnosti, ki bi privedle do implementacije". "O tem bom verjetno informiran v prihodnjih dneh, ko bo to na ravni komisije do neke mere izdelano," je dejal.
Izrazil je tudi zadovoljstvo, da je hrvaški premier Plenković napovedal odhod v Bruselj in srečanje z Junckerjem. "To vidim kot zelo pomembno dejanje, kajti najprej je zelo pomembno, da komisija skuša nagovoriti Plenkovića, torej Hrvaško, s svojim stališčem, ki je identično slovenskemu, da je treba odločbo implementirati. Potem pa se bom tudi sam, če bo to potrebno, vključil v take pogovore," je dejal Cerar.
"Bistveno pa je, da Slovenija povsem mirno, odgovorno in dosledno izvaja arbitražno odločbo," je še dodal premier.
Poudaril je, da so slovenske oblasti "vsakodnevno v stiku z ljudmi ob meji, ko gre za vprašanje njihovega statusa in ostala vprašanja". "Tudi smo v stiku s slovenskimi ribiči, tako da ljudje dobivajo odgovore, če imajo kaka vprašanja. Zakonodajo smo ustrezno sprejeli, zdaj jo dopolnjujemo še v tistih detajlih, ki so potrebni, da se zadeva dokončno izvrši," je povedal Cerar.
Glede kazni, ki jih slovenske oblasti napovedujejo hrvaškim ribičem, ker lovijo v morju, ki je po arbitražni razsodbi pripadlo slovenski strani, pa je Cerar opozoril, da gre za izvajanje korakov, ki jih je Slovenija že prej "jasno in javno napovedala".
"To pomeni, da na nek način rutinsko izvajamo postopke. Če seveda hrvaški ribič, ali kdorkoli stori nek prekršek na našem morju ali ozemlju, se pač to evidentira, izda ustrezna odločba in če je za to predvidena denarna ali druga sankcija, bo ta izvršena. To počne vsaka država," je povedal.
"To so tista dejanja, s katerimi zelo jasno izkazujemo, da mislimo resno, ko govorimo o pravu. In spoštovanje vladavine prava je tista pot, ki jo Slovenija v tem in vseh podobnih primerih zagovarja," je še izjavil slovenski premier.
Na morju je bilo po podatkih slovenske policije od 30. decembra, ko je Slovenija uveljavila arbitražno razsodbo, 55 incidentov, od tega 21 vplutij ribiških plovil ter 34 vplutij policijskih.
Lani v pol leta - od razglasitve arbitražne razsodbe - pa so zabeležili več kot 1000 vplutij hrvaških plovil v območje, ki ga je Sloveniji kot njeno potrdilo arbitražno sodišče. V prejšnjih letih pa so jih v celem letu zabeležili okoli 300 ali 400.
