"Ni dopustno, da smo se z namenom preprečevanja pranja denarja pravkar odločili prenehati tiskati 500-evrske bankovce, ter da smo za še tako majhno varčevalno združenje uvedli stroga pravila, hkrati pa gledamo, kako se z bitcoini po vsem svetu pere denar. Treba je ukrepati," je v pogovoru za nemški časnik Süddeutschen Zeitung dejal Nowotny.
Član sveta Evropske centralne banke (ECB) je pozval, da je treba uveljaviti osnovna pravila, kot veljajo za vsako drugo finančno transakcijo: "Vsi udeleženi pri poslu se morajo identificirati. To bi bitcoin uničilo."
Nowotny je predlagal tudi obdavčitev bitcoinov z davkom na dodano vrednost, "kajti to ni prava denarna enota", je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
S tem se je Nowotny pridružil nekaterim drugim uradnim predstavnikom ECB, ki visoko rast tečaja bitcoina vidijo prej kot balonček kot pa morebitnega tekmeca skupni denarni enoti 19 članic unije. Leta 2017 se je tečaj bitcoina zvišal za približno 1400 odstotkov.
Bitcoin, uveden leta 2009, je virtualna valuta, ustvarjena iz računalniške kode. Je morda tudi najbolj znana in najbolj priljubljena navidezna valuta, njegova vrednost pa se je decembra lani povzpela vse do 19.500 dolarjev, potem ko je bilo treba januarja za enega odšteti vsega 1000 dolarjev, nato pa se je po vrsti opozoril uradnih organov in analitikov o tveganjih, povezanih s kriptovalutami, nekoliko pocenil.
Če nekateri trgovci sprejemajo bitcoin kot plačilno sredstvo, je to le marketinška poteza, je prepričan Nowontny. "Kupci in trgovci ne morejo biti zadovoljni, če vrednost plačila tako močno niha in je en bitcoin enkrat vreden nekaj tisoč evrov, drugič pa 18.000 evrov," je dejal. Po vsem svetu je v obtoku za približno 190 milijard evrov bitcoinov, medtem ko je evrske gotovine v obtoku šestkrat več - za 1100 milijard evrov. "Dokler se to dogaja tako omejeno in ljudje ne najemajo množično kreditov, da bi trgovali z bitcoini, nas to ne vznemirja," je dejal.
