Med ključnimi elementi boja proti davčnim utajam poslanci izpostavljajo odprte registre dejanskega lastništva podjetij, fundacij in skladov, učinkovito zaščito žvižgačev ter nove predpise o posrednikih.
Poslanci se v poročilu, ki je bilo sprejeto s 492 glasovi za, 50 proti in 136 vzdržanimi, zavzemajo tudi za odvračilne sankcije na ravni EU in nacionalni ravni zoper banke in posrednike, ki so zavestno, namerno in sistematično vključeni v nezakonite davčne sheme ali pranje denarja.
Poslanci obžalujejo, da se je več držav EU pojavilo v Panamskih dokumentih ter da ni zadostne politične volje nekaterih držav članic, da bi dosegle napredek na področju reform in izvrševanja.
Za zakonodajo EU o davčni politiki je trenutno potrebno soglasje držav članic v Svetu EU, poslanci pa pozivajo k uvedbi glasovanja s kvalificirano večino. Predlagajo tudi temeljito reformo skupine za kodeks ravnanja, s katero bi povsem na novo opredelili njeno strukturo upravljanja in preglednosti.
Delovanje in poročilo odbora so ob robu plenarnega zasedanja v Strasbourgu na srečanju s slovenskimi novinarji komentirali tudi slovenski evroposlanci.
Po mnenju Romane Tomc (EPP/SDS), ki je bila tudi članica odbora, je ključno sporočilo danes sprejetega poročila, da evropske institucije lahko sprejmejo podlage, ugotovijo, da je nekaj narobe, a tisti, ki lahko ukrepajo, so države članice. Evropski parlament nima te izvršilne moči, opozarja poslanka in dodaja, da so bila pričakovanja ljudi od odbora morda napačna.
Tanja Fajon (S&D/SD) je ocenila, da priporočila odbora lahko bistveno izboljšajo davčno podobo EU, a le, če se bodo države članice odločile, da želijo sodelovati pri izkoreninjenju nepravičnih davčnih praks. Evropska komisija in parlament nimata prisilnih mehanizmov, lahko pa zaupata v moralno odgovornost vlad.
Danes se ukvarjamo s tem, da posamezniki ali korporacije z davčnimi manevri, ki niso nujno nezakoniti, skrivajo ogromne vsote denarja, pa je dejal poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS). Ob tem je izpostavil, da se z izogibanjem in utajo davkov v EU v enem letu izgubi toliko denarja, kot je proračun unije za sedem let.
Patricija Šulin (EPP/SDS) je opozorila, da ima poročilo odbora PANA bolj politično noto, saj imajo države članice različne sisteme in jurisdikcijo na področju davkov. V zadnjih 25 letih je bilo po navedbah poslanke samo iz Slovenije v davčne oaze speljanih 30 milijard evrov. Poslanka nima veliko upanja, da se bo milijarde in krivce odkrilo in primerno kaznovalo.
Tudi Igor Šoltes (Zeleni) ni velik optimist, da bi lahko danes sprejeto poročilo razumeli drugače kot opozorila in napotke, naj države članice in EU končno začnejo resno jemati utaje in izogibanje davkom. Davčne utaje po besedah poslanca niso več nekaj eksotičnega, kar se dogaja na vzhodu, so tu. Dodal je, da se vedno znova v takih primerih pojavi težnja po evropskem generalnem tožilcu, ki bi lahko bdel nad takimi primeri.
