Kot navaja Svet EU, spadata zamrznitev in zaplemba predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, med najučinkovitejše načine boja proti kriminalu, vključno s terorizmom.
Z izboljšanjem medsebojnega priznavanja odredb o zamrznitvi in zaplembi premoženja bi lahko hitreje zasegli premoženje kriminalcev ne glede na to, kje se nahajajo v EU. To bi pomagalo preprečiti, da bi bila ta sredstva namenjena za financiranje novih kriminalnih aktivnosti, med drugim za terorizem.
Zato Svet EU predlaga, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitega vzajemnega priznavanja odredb o zamrznitvi in zaplembi s pravno zavezujočim pravnim aktom EU, ki bi se v državah članicah EU neposredno uporabljal, določiti pravila o priznavanju in izvrševanju teh odredb. S tem bi presegli težave pri sedanjem neenotnem izvajanju instrumentov priznanja uredb, zaradi česar je vzajemno priznavanje neučinkovito.
Predlagajo tudi razširjen obseg vrst zaplembe. To pomeni, da bi lahko posamezniku zaplenili premoženje še pred sodnim epilogom, a bi morali dokazati povezavo s kaznivimi dejanji. Po predlogu Sveta EU bi se z uredbo standardizirale podlage in postopki, s čimer bi se izboljšala hitrost in učinkovitost odredb za zamrznitev in zaplembo premoženja.
Ob tem pa čezmejni primeri ne bi smeli posegati v pravice žrtev do odškodnine in povrnitve. V pravilih za razpolaganje z zamrznjenim ali zaplenjenim premoženjem bi bilo treba dati prednost odškodnini in povrnitvi premoženja žrtvam.
Evropska komisija je predložila predlog te uredbe pred enim letom, z odločitvijo Sveta EU pa se bo začel postopek sprejemanja uredb v Evropskem parlamentu.
