Sovdatova je pri tem izpostavila tudi svoje poglede na nekatera konkretna vprašanja, povezana s položajem in delovanjem tožilstva. Tako se je vprašala, zakaj državnemu tožilcu v postopku z ustavno pritožbo ni dana možnost "dialoga" z ustavnim sodiščem. Tako bi bil "na mestu razmislek o tem, ali bi bilo primerno pritegniti tudi državnega tožilca v postopek z ustavno pritožbo in mu s tem dati aktivnejšo vlogo pri oblikovanju razlag določb ustave in mednarodnih pogodb o človekovih pravicah".
Kot je dodala predsednica ustavnega sodišča, ima le-to za vzpostavitev take možnosti dovolj razlagalnega prostora v zakonodaji.
Glede samega položaja tožilcev znotraj izvršilne veje oblasti je Sovdatova ocenila, da vse, kar je v skladu z ustavo, ni tudi modro in primerno. "Uvrstitev državnega tožilstva v pravosodje in s tem tudi pod pristojnosti ministra, ki je zadolžen za pravosodje, je modra in primerna," je izpostavila.
Prav tako bi po njenih besedah bilo treba resno preučiti možnost, da bi del policije, katerega pristojnost je odkrivanje kaznivih dejanj, bilo pod okriljem državnega tožilstva in ne del organa v sestavi notranjega ministrstva.
"Tako kot pri predsednikih rednih sodišč bi se mi zdelo celo primerneje, ko bi bila mesta vodij državnih tožilstev mesta napredovanja, ne pa mesta z omejenim mandatom. Samostojni državni organ, samostojnost katerega je prav v tem, da je njegovo delovanje odtegnjeno vplivu vladnega dela izvršilne oblasti, je tako prek njegovih vodstvenih funkcij izpostavljen rednemu, periodičnemu političnemu vplivu," je še posvarila Sovdatova.
Pred Sovdatovo je zbrane na tokratnih tožilskih dnevih nagovoril generalni državni tožilec Drago Šketa. Ta je med drugim poudaril pomen razreševanja sojenj v razumnem roku ter pregona kaznivih dejanj na škodo ranljivih skupin, kot so ženske in otroci, ter tudi delavcev.
Ob novih izzivih, ki so pred tožilci tako na domačem kot mednarodnem področju, vključno z ustanovitvijo skupnega evropskega tožilstva, je Šketa med glavne prioritete uvrstil skrb za celovito varnost ljudi ter sprostitev virov za kakovostnejšo obravnavo prioritetnih oblik kriminalitete. Tako bi denimo bagatelno kriminaliteto, ki predstavlja veliko obremenitev za organe pregona, bilo po njegovem treba v večji meri obravnavati s pomočjo alternativ za kazenski pregon, ki omogočajo znatno hitrejše in ustreznejše reševanje zadev.
