Državni svetniki so veto na spremembe zakona o financiranju občin med drugim izglasovali zaradi nasprotovanja predvidenemu postopku določitve povprečnine z upoštevanjem makroekonomskih okoliščin. Zanje namreč ni sprejemljivo, da bi na tej podlagi sredstva občinam arbitrarno nižali na predlog vlade, ampak bi morali za to določiti merila.
Pri zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019 pa so državni svetniki izpostavili kritiko do višine povprečnine. Ta se z letošnjih 530 evrov v prihodnjem letu zvišuje na 551 evrov na prebivalca, v letu 2019 pa še za sedem evrov na 558 evrov, a s tem v občinskih združenjih niso zadovoljni.
Na današnji seji DZ je državni svetnik Milan Ozimič v razpravi pojasnil, da so svetniki veto na spremembe zakona o financiranju občin izglasovali, ker ne predstavlja izboljšav na področju financiranja občin, ampak položaj poslabšuje. Za občine je škodljiv, ker ni nastajal v soglasju z njihovimi reprezentativnimi združenju, ker ni upošteval izhodišče sprejete strategije razvoja lokalne samouprave in ker ne sledi ugotovitvam in priporočilom računskega sodišča, je povedal.
V zvezi z zakonom o izvrševanju proračuna pa je Ozimič dodal, da predlagana višina povprečnine ne zagotavlja primernega financiranja zakonsko predpisanih nalog občine, jim ne omogoča izvajanja nujno potrebnih investicij in ne sledi gospodarski rasti. Gre za "neposredno najedanje razvoja občin", je opomnil.
Državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Ksenija Klampfer je poudarila, da so analize pokazale, da je treba izboljšati sedanji model izračuna povprečnine in primerne porabe občin ter pri tem upoštevati podatke o realnih stroških občin. Spremembe, ki jih prinaša predlog zakona, po njenih besedah sledijo ugotovitvam omenjenih analiz. V zvezi z zakonom o izvrševanju proračuna pa je državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič dejal, da je povprečnina v višini 558 evrov, ki je predvidena za leto 2019, najvišja v zgodovini.
Ponovno podporo obema zakonoma so v razpravi napovedali v poslanskih skupinah koalicije in poslanca narodnih skupnosti. Pri financiranju izvajanja nalog občin in njihove izvirne pristojnosti je treba upoštevati realne potrebe občin ter tudi makroekonomsko gospodarsko in fiskalno stanje v državi, je poudarila poslanka SMC Vojka Šergan.
Poslanec SDS Tomaž Lisec je na drugi strani koncept sprememb zakona o financiranju občin označil za zgrešenega, saj so občine na slabšem. Kot je dejal, v SDS nasprotujejo ponovnemu uvajanju centralizacije na področju lokalne samouprave. Dodal je tudi, da se je občinam v zadnjim mesecih naložilo bistveno več novih obveznosti, kot pa se jim je zvišala povprečnina.
V DeSUS so medtem zakonskima rešitvama naklonjeni. Poslanec Uroš Prikl je v razpravi o proračunu za prihodnje leto med drugim izrazil zadovoljstvo nad predvidenim dvakratnim usklajevanjem pokojnin, saj s tem v stranki tudi izpolnjujejo svoje zaveze.
Luka Mesec iz Levice se je strinjal z ugotovitvijo, da so prihodki občin prenizki, zlasti je premalo sredstev za tiste naloge občin, ki prispevajo k blaginji občanov. Ponovno podporo zakonoma pa je v imenu poslanske skupine napovedal tudi poslanec SD Janko Veber.
Poslanec NSi Jožef Horvat je v razpravi o proračunskih dokumentih izrazil razočaranje nad sprostitvijo zaposlovanja v državni upravi. Po njegovi oceni gre za volilne bonbončke na račun razvoja občin.
Poslanka Alenka Bratušek je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev izrazila nenaklonjenost zakonoma, medtem ko sta z njima po besedah poslanca Laszla Göncza bolj zadovoljna poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti.
