Tallinn predlaga kompromis, po katerem bi namesto obveznih kvot o premestitvi točno določenega števila prosilcev za azil državam članicam EU ponudili možnost, da pri solidarni porazdelitvi bremena sodelujejo s humanitarno pomočjo, osebjem ali denarjem. Bistvo predloga je, da bi do kakršnekoli dejanske relokacije prosilcev za azil iz ene v drugo državo EU lahko prišlo le, če bi dogovor o tem dosegli obe vpleteni državi.
Trenutno predsedujoča EU je svoj predlog v sredo v Bruslju predstavila stalnim predstavnikom držav članic pri EU. Po navedbah neimenovanih diplomatskih virov Estonci predlagajo uvedbo nekega sistema zgodnjega opozarjanja, ki bi se "sprožil", ko bi se v eni ali več državah članicah nesorazmerno povečalo število prošenj za azil.
Evropska komisija bi nato v prvem koraku države članice pozvala k finančni solidarnosti, pomoči v osebju in blagu in tudi k sprejetju dela prosilcev za azil iz preobremenjenih članic. Na ta prvi poziv bi se države odzvale na prostovoljni osnovi. Drugi korak, bolj formalen in obvezujoč, bi sledil le v primeru "krize", pri čemer bi to, kdaj dejansko gre za krizo, določili na osnovi različnih indikatorjev, ki bi med drugim upoštevali gospodarsko moč in število prebivalcev vpletenih držav članic, danes poročata bruseljska biltena EurActiv in Politico.
Estonci upajo, da bodo na ta način pomirili nekatere srednje- in vzhodnoevropske države članice, kot sta Poljska in Madžarska, ki obveznim kvotam ostro nasprotujejo. S tem naj bi se odprla pot za potrebno reformo obstoječe azilne zakonodaje EU oziroma spremembo sporne dublinske uredbe, po kateri je treba prošnjo za azil obravnavati v prvi državi vstopa v EU in zaradi katere sta že leta preobremenjeni predvsem Italija in Grčija. Pogovori o tem v EU se že več kot leto dni bolj ali manj ne premaknejo z mrtve točke.
V estonskem predsedstvu so predlog označili kot "mater vseh kompromisov", a nek neimenovan diplomatski vir je bil za Politico zelo kritičen. Po njegovem je EU zamudila priložnost in ni niti približno pripravljena na novo begunsko krizo. "Drugega načrta od ohranitve obveznih kvot ni. Predsedstvo očitno meni, da bo to vprašanje izginilo, če bomo hodili po prstih okoli njega. A ne bo. To bo zgolj ponovno vrnilo na agendo predloge o mini schengnu," je posvaril. Gre za predlog, ki naj bi ga ob vrhuncu begunske krize pripravile Nemčija, Avstrija in države Beneluksa.
Evropska komisija je leta 2015 zagnala začasno shemo za obvezno premeščanje prosilcev za azil znotraj EU, ki pa se je po dveh letih jeseni iztekla in ni niti približno izpolnila sprva zastavljenega cilja o premestitvi 160.000 beguncev. Obenem je komisija predlagala tudi trajnejšo rešitev - reformo skupnega azilnega sistema, katere del bi bil stalni mehanizem za razdeljevanje beguncev v kriznih okoliščinah. A dogovora o tem države članice EU doslej niso bile sposobne doseči, čeprav je vmes poteklo že nekaj rokov, ki so si jih same zastavile za dosego kompromisa.
Evropski parlament, ki bo moral pritrditi novi azilni zakonodaji, s svoje strani poziva, da mora dublinsko uredbo zamenjati trajen in avtomatiziran mehanizem za obvezno premeščanje beguncev med državami članicami.
