Zagrebški časnik poudarja, da bo posredovanje lahko porazno dejstvo tudi zaradi tega, ker se lahko pod vprašaj postavi pristranskost podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, ki vztraja pri izvajanju arbitražne sodbe o meji, kar je podobno slovenskim stališčem.
Dodaja, da obstajata dva razloga, zaradi katerih pride do zahtev za posredovanje. Prvič, pogajalci niso prepričani v moč svojih argumentov ali v svojo politično moč v lastni državi, da bi dobili podporo za svoje poteze. Drug alibi je lahko poskus pogajalcev za rešitev odgovornosti, ki so jo prevzeli s položajem.
Pat pozicija, v kateri sta se znašli Hrvaška in Slovenija glede arbitražne sodbe, ni nujno zelo slaba. Prav omejen manevrski prostor, ki ga imata premierja Hrvaške in Slovenije, Andrej Plenković in Miro Cerar, bi lahko pripeljal do dogovora. Prvega zavezuje odločitev sabora o nepriznavanju odločitev arbitražnega sodišča, drugega pa vztrajanje pri sodbi zaradi slovenskega referenduma, na podlagi katerega so sprejeli arbitražni sporazum s Hrvaško, in tudi predvolilna nervoza, dodaja časnik.
Da bi se pokazalo, kako je Hrvaška odrasla država, je dobro, da Plenković vztraja naprej pri dvostranskem urejanju spora s pogovori, ki se jih Slovenija izogiba. "Za začetek kakršnih koli pogovorov je treba imeti tudi državniški pogum. Nihče ni dejal, da je lahko biti premier," meni komentatorka.
