Mariborsko letališče je namreč do konca oktobra naštelo manj kot 4500 potnikov, čeprav so v družbi SHS Aviation, ki je lastnik Aerodroma Maribor in belgijsko-slovenske letalske družbe VLM Airlines, že za prvo leto napovedovali skoraj stokrat višje številke.
Omenjeni letalski prevoznik je poleti izpeljal nekaj poletov s 50-sedežnim letalom Fokker v Split in Dubrovnik, že takrat so napovedovali objavo zimskega voznega reda rednih linij, a so se za zdaj, kot kaže, bolj obrnili k aktivnostim v Belgiji. Ta teden so po slovenski AOC licenci vendarle prejeli še licenco belgijskih letalskih organov, ob tem pa k floti šestih Fokkerjev dodali še dve letali Airbus 320.
Medtem ko je njihova glavna redna linija trenutno 19 tedenskih poletov med Antwerpnom in letališčem London City, pa v Maribor in še na nekatera druga evropska letališča le občasno opravi kako zasebno čartersko pot. Kot je za STA povedal vodja odnosov z javnostjo pri VLM Airlines Yves Panneels, za zdaj ni načrtovana nobena druga redna linija, še vedno pa delajo na več povezavah tako v Antwerpnu kot v Mariboru.
Vladna odločitev, da začne postopek, ki bo omogočil podaljšanje steze in s tem pristanke tudi večjih letal v Mariboru, pa kaže, da morda še vedno obstaja interes za vzpostavitev rednih letalskih linij s Kitajsko, ki so jih novi upravljavci letališča ob prevzemu napovedovali.
Nenazadnje se je državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben oktobra v Pekingu sestal s predstavniki kitajskih letalskih oblasti in jim predstavil razvojne možnosti mariborskega letališča, ti pa so mu dejali, da ni zadržkov za vzpostavitev letalske povezave med državama.
Vlada je s sklepom o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN), v okviru katerega načrtujejo širitev območja obstoječega letališča, imenovala delovno skupino za njegovo pripravo. V njej so predstavniki pobudnika in investitorja, torej ministrstva za infrastrukturo, ter ministrstva za okolje in prostor kot koordinatorja državnega prostorskega načrta.
Sprememba DPN med drugim predvideva podaljšanje letališke steze za 800 metrov, s čimer bo ta dolga 3300 metrov, ureditev razširjenega varnostnega območja letališča in pripadajočih objektov za potrebe posodobitve funkcioniranja, razširitev letališke ploščadi, območje za razledenitev letal ter območje za posodobitev in razvoj letališke infrastrukture.
V zvezi s slednjo bo prenova dokumenta omogočala gradnjo novega terminala, ureditev parkirnih površin s parkirno hišo, objekte za zagotavljanje zemeljske oskrbe letal, nastanitvene zmogljivosti za potrebe letališča, tovorni terminal, simulator letenja, preureditev obstoječega terminala za potrebe splošne aviacije, hangarje za vzdrževanje letal ter območje za umestitev skladišča za goriva.
V državnem proračunu je sicer za pripravo DPN za mariborsko letališče skupaj načrtovanih 3,3 milijona evrov, po 200.000 evrov v naslednjih dveh letih ter 2,9 milijona evrov v letu 2020.
